"V tujini predizbori bolj transparentni"

Osemindvajsetletni Žiga Pirnat iz Gameljn od začetka lanskega leta biva v Bostonu, kjer na Berkleeju študira filmsko glasbo. Medtem ko so v tujini njegov glasbeni talent že prepoznali, je v Sloveniji za zdaj še neopažen.

Na tujih predizborih za pesem Evrovizije ste bili zelo uspešni. Na Irskem ste se uvrstili med šest finalistov, v Ukrajini ste na predizboru pristali na drugem mestu, v Sloveniji pa ste s Petro Slapar pristali šele na 13., predzadnjem mestu. Kje vidite razlog za takšne razlike v uspehu? Zakaj, menite, je vaša glasba v tujini bolje sprejeta kot pri nas?

Primerjanje in tekmovanje glasbenih del je vedno subjektivno, zato težko ocenjujem odločitve različnih komisij. Izbori, na katere sem bil s svojo ekipo izbran, so bili večinoma vsi organizirani zelo transparentno. V Romuniji, na primer, so v živo prek interneta prenašali odpiranje prispelih ovojnic in izločili prijave, ki niso izpolnjevale vseh v razpisu zahtevanih pogojev oziroma vsebovale vseh zahtevanih dokumentov. Nato je o preostalih prijavah odločala 11-članska žirija s točkovanjem. Leta 2008, ko sem nazadnje sodeloval na njihovem izboru, je 15-članska komisija, prav tako pred TV kamerami, poslušala vse skladbe, vsak od članov pa je samostojno brez posvetovanja vsako od skladb ocenil z oceno od 1 do 10. Skladbe z najvišjim številom točk so bile sprejete v finalni izbor. Vse ocene so bile dokumentirane in objavljene na internetu. Čisto statistično gledano, tak način ocenjevanja omogoča večjo objektivnost in več možnosti, da se z dobro skladbo v ospredje prebijejo tudi manj znani in tuji avtorji.

Pesem, ki sta jo napisala z Majo Slatinšek, Time to Rise, in ki je bila na irskem predizboru zelo uspešna, je slovenska komisija Eme zavrnila. Ste bili zelo razočarani? Se boste še kdaj prijavili na Emo oziroma Misijo Ema?

Razočaranje ni bilo preveliko, ker se je na koncu izkazalo, da je bil to najboljši možni scenarij. Izkušnje, stike in reference, ki sva jih z Majo dobila na Irskem in v prihodnjih mesecih, ko so naju vabili na festivale in nastope po Evropi, bi v Sloveniji najbrž zaman iskala. Zaenkrat nimam posebnih načrtov, da bi se v bližnji prihodnosti znova prijavljal na Emo, a pustimo se presenetiti.

Zakaj, menite, sta zakonca Vlašič pri slovenski komisiji Eme tako priljubljena?

Zakonca Vlašič sta v svoji karieri zabeležila kar nekaj velikih uspehov. Nedvomno so njune skladbe spevne in všečne širšemu krogu poslušalcev. Če se ne motim, imata v žepu najboljšo slovensko uvrstitev na Evroviziji, a tudi nekaj slabših. O njuni priljubljenosti pri komisijah pa ne bi želel sklepati, ker zadevo premalo poznam.

Kaj pravite o šovu Misija Evrovizija?

Oddaje nisem redno spremljal, ker sem bil večino časa v ZDA. Menim, da je bila prevetritev dolgoletnega formata izbiranja predstavnikov, ki očitno ni najbolje deloval, dobra ideja. Konkretnejšo oceno in analizo bo mogoče podati šele, ko bodo znana vložena sredstva in končni rezultat glede na prejšnja leta. Po videnem lahko rečem, da sem bil navdušen nad Klemnom Slakonjo, ki je resnično izstopal s svojo vsestransko nadarjenostjo.

Kakšna se vam zdi skladba Verjamem, s katero bo Eva Boto letos na Evroviziji zastopala Slovenijo?

Eva Boto je odlična pevka z izjemno interpretacijo. Skladba mi je všeč. Morda na trenutke malo preveč spominja na Molitvo, a vseeno verjamem, da se bo Eva v Bakuju dobro odrezala in ji želim vse najboljše.

Študirali ste mednarodne odnose, primerjalno slovansko in indoevropsko jezikoslovje ter ekonomijo. Zdaj v Bostonu študirate filmsko glasbo. Zakaj se niste že takoj odločili za študij glasbe?

Od nekdaj me je zanimalo veliko različnih področij, zato mi je bilo zelo težko izbrati le enega. Poleg tega so me prijatelji prepričevali, da se z glasbo vedno lahko ukvarjam v prostem času. To do neke mere drži. Toda če imaš glasbo rad in se želiš v njej resnično izpopolniti, takšni občasni izleti niso dovolj. Ne obžalujem različnih stvari, ki sem jih študiral in počel, saj sem z njimi pridobil določene veščine in predvsem celovit pogled na svet, ki ga sicer ne bi.

Kako je potekala avdicija za sprejem na kolidž Berklee, na katerem študirate filmsko glasbo?

Avdicijo sem opravljal v Dublinu na Irskem. Na klavir sem moral zaigrati dve pripravljeni skladbi, svojo in še eno iz klasičnega repertoarja. Preverjali so tudi sposobnost improvizacije, branja notnih zapisov različnih zahtevnostnih ravni ter slušnega prepoznavanja kompleksnih melodij, ritmov in harmonije. Avdiciji je sledil intervju s predstavnikom kolidža.

Hans Zimmer je nekoč izjavil, da bi morala filmska glasba preseči film, imeti svoje lastno stališče, komunicirati z občinstvom in filmu dodati nekaj, kar na platnu ni v celoti vidno. Kaj mora po vašem mnenju vsebovati dobra filmska glasba?

To je večno vprašanje, ki si ga zastavljajo skladatelji filmske glasbe že zadnjih nekaj desetletij. Odgovor na to se je spreminjal in se še spreminja. Deloma se strinjam s Zimmrom, a bi dodal, da je dobra filmska glasba nepogrešljiv del filma: skupaj z dogajanjem na platnu sestavlja neko celoto, ki je več kot le vsota svojih delov. Skupaj s filmom torej tvori tisto "nekaj", kar je več kot le dobra glasba, dobra zgodba, kadri ipd.

Za kakšen film bi želeli napisati glasbo (določen režiser, žanr?)? Obstaja kakšen film, za katerega bi želeli glasbo napisati na novo?

Najpogostejši odgovor na to vprašanje med študenti na Berkleeju bi bil nedvomno Vojna Zvezd VII (smeh). Najbolj so mi pri srcu veliki epski filmi, ki omogočajo bogato orkestracijo in razpon od preprostih melodij do mogočnih kompozicij. K temu bi dodal še filme, pri katerih je želja režiserja, da filmska glasba umešča dogajanje v prostor z elementi etno glasbe. Takšno pisanje namreč zahteva natančen študij glasbe določenega prostora in iskanje načinov, kako to glasbo, ki je lahko povsem drugačna od tega, česar smo vajeni v t. i. zahodni glasbi, združiti s klasičnim orkestrskim filmskim jezikom.

Pesem, ki ste jo napisali za slovensko popevko, je navdušila vašega profesorja, ki vas je prosil za demo posnetek v angleščini, da bi jo posredoval ameriški založbi. Nam lahko poveste kaj več o tem? Kako se je izšlo?

Odzivi so bili odlični. Tista skladba mi je odprla kar nekaj vrat in z njeno pomočjo sem dobil dostop do več izjemnih glasbenikov in studiev v Ameriki. Obstaja ponudba, da jo posnamemo z ameriško pevko, a bomo prej še spremenili aranžma in jo seveda prevedli v angleščino. Je pa to le eden od mnogih projektov in je ob študiju kar težko delati vse hkrati.

Kakšne so vaše ambicije in načrti za prihodnost?

Zaenkrat posebnih načrtov ne delam in se osredotočam na sedanjost. Rad bi dokončal študij, se izpopolnil, izkoristil priložnosti na Berkleeju in sodeloval s čim večjim številom izjemnih profesorjev in študentov s celega sveta. Potem bom ta znanja, izkušnje in svojo vizijo dela poskusil čim bolje izkoristiti.