Nadvse presenečena, ko sta izvedela, da je njun izdelek Breed segel tudi v deveto vas, na Otok, si Markoman in Smooth že nabirata kilometre v studiu. O albumu še ne razmišljata, saj ju do njega čaka še kar nekaj produkcij, če pa bi projekt vzbudil še več zanimanja, bi svoj uspeh najverjetneje ovekovečila tudi z lansiranjem lastne založbe.
Kako je nastal projekt Telekinesis?
Markoman: Skupaj sva začela delati glasbo in naredila sva že kar nekaj komadov, zato sva rekla, da bi moralo to biti uradno in si izmisliti neko ime.
In zakaj Telekinesis?
Markoman: To je vedno, zakaj. Neko ime je treba poiskati. Če sta dva, je to še težje. Moraš poiskati nekaj, kar je obema všeč in midva sva našla to.
Smooth: Razmišljala sva celo, ali bo to komad ali bova to midva.
Koliko časa nazaj sta začela producirati?
S: Če ne šteješ Telekinesis projektov, že kar nekaj časa, mislim, da kakšno leto in pol?
M: Prve komade pred kakšnim letom in pol.
S: Telekinesis komade pa pred največ pol leta.
Kaj je bilo tisto ključno, kar vama je odprlo pot v tujino?
M: Ko nama je uspelo narediti zares dober komad, Breed. Ko se je vse ujemalo, ko je bil v redu zvok, flow komada, vsa zgradba. Potem pošlješ ljudem. Je stvar okusa, enim je bolj všeč, drugim manj. Če je vse urejeno, potem zagotovo najdeš nekoga, ki ga to dovolj zanima, da bo izdal.
Kdo je bil prvi, ki se je zanimal za vaju?
M: Na začetku je tako, da ko pošlješ komade, je prvi odziv DJ-jev: "To je res bolano, jaz bom to vrtel!" Eni prvih so bili Dementia, tudi Pendulumi so menda vrteli komad Breed. Potem sva začela pošiljati založbam, če bi kdo to imel, in ker ima Smooth ekskluzivo, se vse ustavi pri Viper Recordings.
S: Takrat sva kar čakala par mescev, da se je Futurebound odločil, kaj bo hotel imeti in kaj ne.
M: Ker mu je itak vse všeč, kar mu pošljeva. Potem sva čakala, če lahko še komu drugemu pošljeva, ali bo on to vzel. To je trajalo par mesecev, preden smo se zmenili.
Če bi vama uspevalo, bi lansirala svojo založbo?
M: Verjetno bi. Če imaš enkrat ime in komade, za katere misliš, da so dobri in se ti ne da čakati, da bi jih izdali pri drugi založbi, če misliš, da bi z njimi pokril stroške, potem mislim, da bi.
Kakšni so bili oziroma so občutki, ko vesta, da vajino produkcijo po svetu vrtijo uveljavljeni DJ-ji?
Oba: Zakon!
M: Če te šef pohvali, je to neke vrste pohvala, priznanje. Vsakemu človeku ugaja, če je pohvaljen za svoje delo.
Na vajini MySpace strani piše, da lahko poslušalci od vaju pričakujejo veliko neura in techy drum'n'bassa. Se res osredotočata le na temačno zvrst ali vaju vleče tudi v liquidne vode?
M: (smeh)
S: Kot Telekinesis definitivno ne. Mislim, da je najina največja prednost to, da je Marko veliko bolj jezen kot jaz. Ko sem jaz delal neuro, sem delal melodičen in niti ne tako dark (drum'n'bass, op. a.). In ko to združiš skupaj, dobiš Telekinesis. Drug drugega nadgrajujeva in ustavljava.
M: Lahko rečeva dark-liquid (smeh).
Delata skupaj v studiu ali vse poteka preko spleta?
S: Mislim, da še nikoli nisva delala preko spleta.
M: Imava srečo, da sorazmerno blizu živiva, tako da se da zapeljati. Boljše je, če oba sedita in sproti dobiš input od obeh. Če dela eden in potem drugi, imaš dvojno količino dela. Delo preko spleta je kar zamudno in ni nujno, da nastane izdelek, ki je res podpis obeh.
Koliko časa vama vzame, da naredita okviren izdelek?
M: Ponavadi nama uspe v enem večeru narediti dobro zasnovo.
S: So dnevi, ko tudi ne uspe.
M: Kakšne tri večere se dobiva in je komad končan, če je vse v redu.
S: Potem so še popravki. Če že pri založbi hočejo.
Torej oni sami želijo popravke?
S: Ne ravno, da hočejo. Lepo te prosijo: "Daj poskusi to, pa poskusi to". Največkrat hočejo popravke v miksu: "Premalo imaš bassa, premalo tega ...". Za Viper sem popravljal komade štiri ali pet večerov. Zahtevni so. Saj je prav, da so, to je čisto v redu, saj je komad potem še dodatno nabit.
M: Delanje elektronike je precej monotno.
Zakaj?
M: Ker se cel večer en loop posluša, tri ure ponavljaš eno in isto, na koncu večera ne veš več, ali je dobro ali ne, ti je sploh všeč.
Zdaj, ko sta z eno nogo že v tujini, vaju že kaj kličejo, da bi na vsak način radi, da vrtita na nekem eventu?
S: Zaenkrat še ne.
M: Na to je treba še počakati do izida komadov.
S: Zaenkrat je še neuradno, zato ljudje še ne vedo. Ko bo najin komad oziroma kar oba na Lifted Podcastu, potem bo prišel prvi val ljudi, v smislu, da bodo začeli klicati.
M: Predstavljam si, da ko bova imela izdanih štiri ali pet komadov, bo že tako, da bo treba poiskati čas, da bomo lahko šli v K4 (smeh).
Kako pa se bosta dogovorila, ko bo treba večkrat v tujino?
M: To bo verjetno odvisno od promotorjev, če bodo imeli denar za oba. Drugi del bo odvisen od naju. Če se komu ne bo dalo, verjetno ne bo šel, poskusila bova iti oba.
Smooth: Vse je odvisno od tega, koliko nastopov sploh bo. Če jih bo malo, se je mogoče malo težje dogovoriti. V vsakem primeru, sprla se zaradi tega ne bova.
Od kod ideja za Illegal podcast?
Oba: Spade.
M: Jaz sem bil takoj za. Zdelo se mi je super za promocijo, da se dobimo, za zabavo, da pokažeš glasbo, preden se vsak loti svojega studijskega miksa. Pri meni traja tudi tri leta, pri drugih bolj pogosto (smeh).
Je podcast namenjen slovenskim poslušalcem ali tudi tujim?
S: Zaenkrat ja (samo slovenskim, op. a.). Težko si predstavljam, da bi še kdo drug, razen v balkanskih državah, razumel slovensko. Smo poskusili prvo rundo zadnjega podcasta narediti v angleščini, pa se ni ravno izšlo.
Zakaj, bi potrebovali boljšega angleškega speakerja?
S: Se mi ne zdi, da je to tak problem. Mislim je, popolno itak ni, zatikaš se. Jaz sem celo rekel, da sploh ne bom govoril, če bomo po angleško govorili, ker mi je bedno, ne vem, zakaj. Itak smo Illegal slovenski kru, je promocija slovenskega drum'n'bass kruja.
M: Po moje je čisto na mestu, da je tako, kot je.
Načrti za prihodnost?
S: Čim več delati, čim več izdati, se čim bolj uveljaviti na sceni, uveljaviti svoje ime.
M: Naredit popoln bass in popoln drum (smeh).
S: Ampak, to zna biti problem. Ker to ne obstaja.
M: Lahko prideš neskončno blizu.
