Monika Avsenik predstavlja novo skladbo 'Nesi me, nesi (Srečanje)'. Melodijo skladbe boste morda prepoznali – gre za zelo staro skladbo 'Srečanje' Monikinega dedka, Slavka Avsenika, ki je danes dobila modernejšo podobo in prvič tudi besedilo.
Melodija skladbe 'Nesi me, nesi (Srečanje)' je v originalu stara že več kot trideset let; nastala je leta 1986, spisala sta jo graditelja narodnozabavne glasbe, brata Avsenik. 'Srečanje' je počasni valček, v katerem je glavno melodijo na kitari odigral Monikin oče, Gregor Avsenik. Prvič je bila skladba objavljena v letu njenega nastanka na plošči za nemško tržišče, na slovenski izdaji Ansambla bratov Avsenik (album 'Veselo na pot') pa je bila prvič objavljena leto dni kasneje. Pred dvema letoma jo je na svojem albumu objavil tudi Ansambel Saša Avsenika. A skladba pravzaprav 'spada' med tiste manj poznane Avsenikove, saj je do sedaj živela le kot instrumental.
Poklon dedkovi glasbi
Skladba ima že ima video podobo. Monika je z režiserjem Boninom Englarom videospot posnela v domačih Begunjah in na gradu Kamen, nekaj kadrov pa si je delila s sokolom.
Monika Avsenik se s skladbo 'Nesi me, nesi (Srečanje)' obrača k družinski glasbeni tradiciji. Njen ded, glasbeni inovator Slavko Avsenik, je s svojim bratom Vilkom pred več kot 60 leti zgradil narodnozabavno glasbo; s svojim ansamblom sta žanru tlakovala pot. In narodnozabavna glasba teče po žilah vsem mlajšim generacijam Avsenikove družine. Monika se je z dedkovo glasbo prvič resno na svoji glasbeni poti srečala leta 2015, ko je nastopila na Avsenikovem festivalu; tega leta je tudi spremenila svoj odnos do družinske glasbene zapuščine in njenih glasbenih korenin. Začela je sodelovati z Ansamblom Saša Avsenika, ki ga vodi njen brat, in leta 2017 je z njimi in avtorjem skladbe Gregorjem Avsenikom izdala prvo skladbo 'Morda pa nekoč', s katero se spominjajo na njihovega in našega Slavka Avsenika. Njena nova skladba 'Nesi me, nesi (Srečanje)' je nov poklon glasbi, ki jo je ustoličil Slavko Avsenik.
''Dedka oziroma ata Slavkota se spominjam z lepimi mislimi. Kot otrok sem ga videla skoraj vsak dan. Ko sem bila še v osnovni šoli, sta z mamo Brigito prišla skoraj vsak dan v Begunje. Včasih smo imeli skupaj družinsko kosilo, včasih smo skupaj posedeli na terasi ali pa šli na sprehod. Srednjo šolo sem obiskovala v Ljubljani, zato sem v tistem času s sestro Natašo živela pri starih starših. Tako da smo se vsak dan videli tudi takrat. Spomnim se, da je vedno tako zelo občudoval naše kraje. Vsakič, ko sem se z njima pripeljala v Begunje, je občudoval in hvalil pogled, ko prideš v vas Begunje. Vsi ti hribi... Begunjščica, Stol, Roblek, Triglav... posebno mesto je imel pa hrib nad Begunjami - Sv. Peter,“ je za Žurnal24 povedala Monika in dodala, da je vsak, ki je njegovega dedka poznal, vedel, da je Slavko "spoštljiv človek, zaljubljen v glasbo in domovino ter da mu je družina veliko pomenila“. "Kot vnukinja lahko rečem, da je bil nekaj posebnega. Na trenutke je bil kar malo strog, a nas je vseeno rad tudi razvajal. Res smo mu veliko pomenili. Razlogov, da se je družina zbrala skupaj, ni nikoli zmanjkalo. Veliko je bilo rojstnodnevnih praznovanj, praznikov, tudi kakšno novo leto, zaključni dan šole. Vedno smo se radi zbrali v čim večjem številu in vem, da je dedku to ogromno pomenilo.“
Monika pravi, da se je od dedka naučila marsikaj tudi na glasbenem področju, predvsem to, da talent za uspeh ni dovolj, ampak da je zanj treba trdno delati. "Naučil me je tudi to, da uspeh in slava nista vedno tako bleščeča, pa tudi to, da so številna odrekanja del življenja profesionalnega glasbenika. Če si nekaj želiš, moraš v to verjeti in zaupati svojim sposobnostim ter seveda delati na tem,“ še pravi mladenka.