"Šovi talentov me ne motijo"

Ali je tudi prodaja punk albumov padla tako drastično kot prodaja pop albumov? Punkerji so znani kot zvesti privrženci, ki podpirajo sceno ...
Punkovsko gibanje po vsem svetu zelo podpira našo sceno, to je res. Vendar, kar se tiče prodaje albumov, pa je pop vedno v veliki prednosti, ne glede na obdobje. Zadnjih šest mesecev je denimo najbolje prodajan album pevke Adele.

Torej spremljate tudi mainstream sceno?
Ja, zelo pozorno. Včasih sem vsak dan hodil v prodajalne cedejev, danes pa lahko to prek iTunes počnem kar od doma (smeh).

Za punk bend pa ste vseeno prodali izjemno število albumov – več kot pet milijonov. V ZDA imate celo zlato ploščo za album Stranger Than Fiction.
Tako je.

To je najbrž nemogoč scenarij za punk bend v današnjih časih, ne?
Prodajati cedeje je danes nehvaležno delo, saj je ta format že skoraj izumrl. Vsi visijo na internetu in si glasbo nalagajo tam. Časi so drugačni, tudi za punk bende, kar je še dodaten udarec.

Kako lahko punk bend danes, v post-Jerry Springer svetu, sploh še pridobi pozornost? Politična besedila namreč ne dvignejo več veliko prahu.
Vedno bo obstajal del poslušalcev, ki jih zanimajo politične, družbenokritične tematike. Če pa bend išče pozornost, se mora najprej prepričati, ali to, kar počne, počne s strastjo. Ne glede na to, ali prodate veliko cedejev. Tam zunaj je veliko ljudi, ki si želijo predvsem nastopov v živo, in tam lahko vaša strast bolj pride do izraza. Ključno je tudi, da najdeš svoje občinstvo, ki jim imaš kaj povedati, ne da tekmuješ z drugimi bendi.

Kdo je danes največji sovražnik rock'n'rola? Šovi talentov na TV?
V bistvu me šovi talentov dejansko ne motijo. To je pravzaprav že zelo star model oddaj, ki sega celo v 70. leta. Čeprav žanrsko ni ravno moje področje, vseeno podpiram tiste, ki si tako srčno želijo postati pop pevci.

Kdo je potem sovražnik?
V glasbenem poslu je vedno bilo veliko nepridipravov, ki se kot pijavke prisesajo na bend in ga potem ožemajo do onemoglosti. Mladi glasbeniki pa na svoji poti, ko želijo na vsak način uspeti, zaupajo vsakomur, ki jim prodaja sanje. Bevskanje proti piratstvu je denimo čisto brezveze, saj je
ta stvar ušla nadzoru in je ne moremo kontrolirati. Najbolje je, da vzamemo to, kar imamo, in poizkusimo biti kreativni.

Izdali ste že 15 albumov, naslednje leto pa naj bi izšel že novi. Ste ga že začeli snemati?
Pojma nimamo niti, kakšen koncept bo (smeh)! Vemo samo, da imamo naslednje leto obvezo do glasbene založbe. Ponavadi pa, ko se enkrat odločimo, ploščo posnamemo zelo hitro. Dobro delamo pod pritiskom.

Kaj je danes največja družbena težava v Ameriki, ki bi jo radi izpostavili?
Veliko jih je, ki bi jih rad omenil. Zame osebno je to morda zdravstveni sistem, saj si veliko ljudi ne more privoščiti dostojnega. To je definitivno ena od tematik, ki bi jo radi obdelali. Veliko Američanov je jeznih na Obamo, ker ni zdravstvene reforme izpeljal takoj po izvolitvi, vendar najbrž ne razumejo, da se te spremembe ne zgodijo čez noč.

Bad Religion so igrali v Sloveniji, ko je bila še del Jugoslavije. Takrat vi še niste bili član benda – ste se kaj pozanimali, kam prihajate?
Pred intervjujem sem se malo pozanimal o vaši državi in bil presenečen, da imamo iste barve v zastavi – rdečo, belo in modro ... To je dobra skupna točka (smeh). Sicer pa rad obiskujem nove države in spoznavam nove ljudi.