Eugène Ysaÿe je bil eden od velikih violinistov in glasbenikov na prelomu 20. stoletja. Kot skladatelj je napisal številna dela za violino in klavir, ki pa se jih dandanes redko izvaja. Zakaj ste se odločili, da ovekovečite prav njega?
Res je, da so številna njegova dela redko izvajana, sicer pa je v violinski literaturi zelo poznan in precej pomemben skladatelj. Njegove sonate za solo violino predstavljajo enako pomemben mejnik kot na primer Paganinijevi Capricci ali pa Sonate in partite J. S. Bacha. Projekt mi je predstavljal velik izziv, poleg tega pa je ta glasba zelo barvita in privlačna.
Violina vas spremlja že od malih nog – koliko časa na dan vam je inštrument vzel kot otroku? Ste se kdaj počutili, da ste bili zaradi tega kakorkoli prikrajšani?
Violino igram od svojega šestega leta. Kot otrok sem se precej ukvarjal z glasbo, ne samo z violino, igral sem tudi klavir, učil sem se brati orkestrske partiture, tudi komponiral sem. Vse, kar je bilo povezano z glasbo, me je precej zanimalo. Ne morem pa reči, da sem bil zaradi tega kakorkoli prikrajšan. Imel sem tudi druge dejavnosti – denimo šah, rad pa sem se ukvarjal tudi z računalništvom in programiranjem.
Posneli ste že veliko klasičnih del, sodelovali s številnimi priznanimi orkestri in glasbeniki. Katerega od sodelovanj ste si najbolj zapomnili in zakaj?
Veliko sodelovanj je pripeljalo do tako lepih glasbenih trenutkov – precej težko je izbrati samo enega. Spomnim se nekaj izjemnih koncertov, ko sem še igral v orkestru Slovenske filharmonije. Morda najbolj vratolomen koncert pa je bil zelo težak solistični vskok z orkestrom RTV Slovenija, ko sem se nepoznano skladbo, precej težko, moral naučiti v enem popoldnevu; naslednji dan je bila generalka in nato koncert v Cankarjevem domu.
Zadnje čase je priljubljen cross-over (Maksim Mrvica, 2Cellos). Ste kdaj razmišljali o kakšnem projektu v bolj pop vodah?
Niti ne. Sicer imam zelo rad tudi druge zvrsti, spogledoval sem se z jazzom, bluesom, vendar bolj prek klavirja. Violina se mi nekako ni zdela pravi inštrument.
Pred kratkim ste postali tudi očka. Kako usklajujete svoje družinsko življenje z natrpanim urnikom?
Družinsko življenje mi zelo veliko pomeni, me navdihuje in osrečuje. Tudi to pripomore k boljši, zrelejši igri. Poleg tega mi priprava na projekte ne vzame več toliko časa kot nekoč. Čas, ki ga imaš na razpolago, preprosto izkoristiš učinkoviteje in bolj osredotočeno. Se pa veliko ukvarjam s pedagogiko in v tem zares uživam.
