Pravljično, vendar z junaki, katerih zgodbe se dotikajo vsakega izmed nas. Film, posnet v romskem jeziku, ki ga je Marko Naberšnik po romanu Ferija Lainščka Nedotakljivi ustvarjal štiri leta, je zgodba o sanjah, ki jih več ni, hkrati pa so še kako resnične. Glavni junak Belmondo vse svoje sanje vloži v gradnjo vasi Šanghaj, katere konec je grenko sladek, saj češnja na vrhu predstavlja edino, kaj v življenju resnično šteje: družino in ljubezen.
"Skozi romske oči se lahko učimo ljubezni in družinskih vrednot, kar je vsekakor zanimiv element tega filma. Romi nam pripovedujejo o stvareh, ki smo jih mi skozi potrošništvo že pozabili," je na včerajšnji predstavitvi svojega drugega celovečerca Šanghaj, ki bo naslednji četrtek odprl 15. Festival slovenskega filma, povedal režiser Marko Naberšnik. Romsko zgodbo je zastavil kot pravljico o ljubezni in družini, v kateri je, kot dodaja, zagotovo tudi nekaj primarnega.
Film, ki je združil Balkan
Poleg prepričljive igre, scenarija, ki je prejel nagrado za najboljši scenarij na filmskem festivalu v Montrealu, in glasbe Saše Lošića, s katerim je sodeloval že pri prvencu Petelinji zajtrk, je najbolj romantičen element filma prav režija, čemur pritrjuje tudi Naberšnik, ki je zgodbo poskušal povedati ne samo skozi besedilo, temveč tudi skozi sliko in glasbo: "Če govorimo o čustvenem elementu filma, je to dejanska režija in obrtni pristop. Film je nastajal štiri leta. Preden smo ga začeli snemati, so minila slaba tri leta, tako da sem imel dovolj časa, da sem se pripravil."
Zaradi zgodbe, ki se dogaja v nekdanji Jugoslaviji in likov, ki so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, je Naberšnik že od začetka vedel, da filma ne bo mogel posneti zgolj s slovenskimi igralci. "Šanghaj je na nek način spet združil Balkan. Tudi Evropska unija teži k temu, da bi se spet vsi povezali. V bistvu je Evropska unija danes pred podobnim problemom kot nekoč Jugoslavija – čeprav se povezujemo, obstaja ogromno trenj med narodi in se spet težimo k temu, da ne bi bili skupaj," še pravi Naberšnik in za konec dodaja: "Šanghaj, poleg tega, da je v zakulisju povezal vse predstavnike nekdanje Juge, obravnava zgodbo, ki je na nek način aktualna še danes. Jugoslavije sicer ni več, imamo pa nek drug politični sistem."
