M. P. Shiel je leta 1901 napisal čudovito knjigo Vijoličast oblak o zadnjem človeku na Zemlji, potem ko je velika katastrofa uničila človeštvo. Tega moža spremljamo, ko tava po praznem svetu, ki ga sestavljajo zapuščena mesta in ceste. Sredi knjige pa mož nenadoma začne uničevati vse, na kar naleti: vse ruševine, ki jih je za sabo pustilo človeštvo. Zažge vsa mesta, mimo katerih pritava. To počne zato, da bi si ponovno potrdil, da je živ in edinstven v svetu tragične samote in tišine.
S performansom želijo raziskati občutek besa, ki se pojavi, ko izgubimo vse, kar imamo. V nas namreč sveti hladna zvezda, spomin pa ni samo prijeten. In mi nismo samo žarek spominov in sanj. Smo živa bitja, ki se hočejo premikati in kričati. Barva je barva besa, sonca in krvi, znoj pa je prekrit s prahom. Duševna narava je vse. Če želimo ustvarjati svetove, moramo biti sonca. Vendar moramo biti sonca tudi, če jih želimo uničevati.
Cena vstopnice je neznana.
