“Vsi vejo za te piramide, ki jih ni.” Prav ta stavek Marka Krašovca, ki se je s potapljaškim kolegom Bojanom Švabičem potopil v slovito bosansko piramido, najbolje označuje status hriba v mestu Visoko, kjer si prizadevajo, da bi znanstveni svet končno dojel, kar sami vedo že od leta 2005 – to, da ima mesto lastno piramido, v kateri je spletena mreža rovov, ki naj bi bili delo človeških rok. Medtem ko bo Piramida sonca na potrditev morda morala čakati od tu do večnosti, pa naj bi dokaz za človeški prispevek k rovom našla prav slovenska potapljača, ki sta v raziskovanje enega od zalitih rovov pognala tudi mlado filmsko ekipo v sestavi režiserja Tonija Cahuneka, snemalca Aljoša Korenčana in oblikovalca zvoka Grega Švabiča. “Mi smo šli tja za štiri dni, ne da bi vedeli, ali nam bo karkoli uspelo, in smo v šali rekli, da bomo mogoče šli samo na čevapčiče in burek,” je bil o pričakovanjih ekspedicije skromen Cahunek, ki je v snemanje svojega drugega dokumentarnega filma Potop v piramide padel prek Gregovega očeta Bojana, potapljača; ta je kot človek, ki verjame, že večkrat obiskal piramido in se pred šestimi leti povezal tudi z njeno gonilno silo Semirjem Osmanagićem.
Optimisti in skeptiki
150
ogledov
Potop v piramide, ki jih ni
Bosanske piramide. Slovenska filmska ekipa s potapljačema se je potopila v znamenitost.
