Pevka Ina Shai priznava, da jo je bilo strah

Med letošnjimi finalisti Eme je bila tudi Ina Shai, ki se je žirijam in poslušalcem v finalni oddaji predstavila s pesmijo Glow. Bolj kot domače žirije, ki je niso videli na vrhu, je bila všeč mednarodni, ki ji je dodelila največ točk. Mlada pevka priznava, da jo je rezultat na Emi razočaral, a v London, kjer živi že nekaj let, se ni vrnila sklonjene glave, saj je zelo vesela, da so v tujini prepoznali kakovost njene pesmi.

Ste po Emi res rekli, da je skrajni čas, da se vrnete nazaj v London, ker v tujini vaš slog bolj cenijo kot doma?
Ni bilo ravno tako. Besede se v medijih vedno malce obrnejo, še posebej, če je napisano brez konteksta, se res sliši malce hladno. Presrečna sem bila, da sem lahko nastopila na takem odru, kot je Ema, in to že tretjič. Tako izkušnjo bi težko dobila tako hitro v velemestu, kot je London. Bila sem neizmerno hvaležna vsem tistim, ki so glasovali zame, in res sem bila presrečna, da nam je uspelo priti v finale. Je pa res, da smo bili malce razočarani, da nismo pristali kakšno mesto višje, še posebej, ker smo dobili tako dober odziv iz tujine. Od mednarodne žirije smo dobili maksimalno število točk, to mojo pesem so si za eno od finalistk želeli tudi v Litvi. Malce sem se pošalila, da je mogoče res bolje, da ostanem v Londonu, kamor sem se preselila zaradi študija glasbe. Vem, da je veliko ljudi v Sloveniji, ki cenijo moj slog glasbe in me radi poslušajo, tako da sem zelo hvaležna zanje in ravno zaradi njih se velikokrat vračam domov, kjer redno nastopam in se hkrati lahko naužijem vseh lepot naše države. London pa ostaja država, kjer lahko ustvarjam in se glasbeno razvijam še naprej. Se me pa zagotovo ne boste znebili tako hitro (smeh). Slovenija je moj dom in vedno bo.

Kako si razlagate razkorak med ocenami tuje in slovenske žirije na Emi?
Mislim, da je do teh razlik v točkah prišlo ravno zaradi različnih glasbenih okusov in tega, da tuja žirija verjetno ni bila pod vplivom medijev in niso predhodno poznali tekmovalcev. Štel je sam nastop in pesem. Vesela sem, da je tuja žirija prepoznala potencial v pesmi – tudi sama sem močno verjela vanjo.

Se boste še kdaj prijavili na Emo?
Nikoli ne reci nikoli. Čeprav verjetno ne še kmalu. Imam veliko načrtov in za zdaj želim svojo energijo vsaj za nekaj časa usmeriti v druge projekte.

Koliko časa že živite v Londonu?
V Londonu živim že tri leta in pol. Tja sem se preselila zaradi študija glasbe, ki sem ga zaključila lani novembra. Celotna izkušnja je bila res čudovita, spoznala sem veliko ljudi, s katerimi tukaj sedaj ustvarjam, tako da bom ravno zaradi tega nekaj časa zagotovo še ostala tukaj.

Koliko poguma je bilo potrebnega, da ste spakirali kovčke in se odpravili v tujino?
Veliko. Ne bom lagala. Res me je bilo strah narediti tak velik korak. Bila sem polna dvomov, ali se bo vse izteklo, kot se mora, a na koncu je prevladala ljubezen do glasbe in res močna želja, da sledim svojim sanjam. Ni bilo lahko, a sem vesela, da sem poslušala svoje srce.

Kako bi opisali razliko med tujo in slovensko glasbeno sceno? Priložnosti je verjetno več, a je tudi več konkurence ...
To drži. Veliko več je priložnosti, a hkrati veliko več konkurence. Ti pa konkurenca daje zagon, da se vsak dan izpopolnjuješ in stremiš k temu, da si še boljši kot včeraj, kar je po mojem mnenju lahko samo pozitivno.

Kako poteka vaš tipičen dan v Londonu? S čim se poleg glasbe še ukvarjate?
Moje življenje v Londonu se res več ali manj vrti okoli glasbe. Med tednom sem kreativna in pišem pesmi z različnimi producenti, hodim na razna izobraževanja in nastopam. Seveda sem vedno rada na tekočem s tem, kar se dogaja okoli mene, tako da pogosto zaidem tudi na kakšen koncert. Sicer pa se poleg glasbe rada ukvarjam tudi s fotografijo, rada plešem, se družim s prijatelji, kuham, grem na kakšen sprehod. Skratka, nikoli mi ni dolgčas.

Jay Kristoffer

Pišete tudi pesmi. Kako poteka proces pisanja, kje črpate navdih, katere teme so vam najljubše?
Res uživam v samem pisanju pesmi, saj je to nekako moj način, da se znebim vseh negativnih čustev, jih izlijem na papir in potem iz tega nastane nekaj lepega. Proces pisanja pesmi je vedno drugačen. Včasih najprej dobim idejo za besedilo, spet drugič idejo za melodijo, ki jo hitro posnamem na telefon, da mi ne uide iz spomina. Nato te ideje predstavim producentu in skupaj razvijava pesem naprej. Navdih črpam iz okolice in vsega, kar se dogaja v mojem življenju – veliko pišem o ljubezni, o odnosih, o svetu, o ljudeh … Tematik ne zmanjka in opažam, da z leti moje pesmi postajajo vedno bolj zrele. Ne glede na tematiko pa je po mojem mnenju najbolj pomembno to, da si v pisanju iskren – mislim, da ljudje to hitro začutijo.

Načrtujete vrnitev v Slovenijo?
Zaenkrat tega še nimam v načrtu – se bom prepustila toku življenja in bomo videli, kam me odpelje, čeprav mislim, da se bom na koncu, ko izkusim vse in si naberem dovolj znanja, vrnila v Slovenijo. Rada sem doma, blizu družini, prijateljem, naravi. Tega ne dobiš nikjer drugje na svetu.

Kaj so vaši načrti za prihodnost?
Moji dolgoročni načrti za prihodnost so definitivno še naprej ustvarjati in napisati čim več dobrih pesmi. Sicer pa že v kratkem načrtujem izid novega singla – morda že pred poletjem!