Padale so tudi klofute

Od kod ideja, da zgodbo o družinskih odnosih daste v skoraj religiozni okvir?
Ne bi rekel religiozni. Hotel sem izhajati iz scene, ki sem jo sanjal, in sicer mladega moškega, ki klošarja na kolenih prosi za razodetje, ker verjame, da je klošar Kristus. Potem pa sem začel okoli tega moškega graditi zgodbo. Mlajši sin je v bistvu Jezus, izgubljeni sin, in ko se obrača na klošarja, je tako, kot bi očeta prosil za razodetje in za to, da ga sprejme. Zame je Jezus metafora za iskanje samega sebe in svojega mesta v življenju.

Ste med pisanjem scenarija imeli v mislih koga od igralcev?
Že ko sem pisal scenarij, sem imel v mislih Sebastiana in Borisa Cavazzo. Ko sem scenarij napisal, sem jima ga dal v branje in jima je bil všeč, potem pa smo se pogovorili, kdo bi bili še drugi igralci.

Kaj če bi Boris in Sebastian Cavazza rekla ne?
Z Borisom sem delal že pri dveh filmih in sva se dobro razumela že prej, hotel pa sem ga tudi zato, ker sem mu v bistvu lik pisal na kožo.

Kako je bilo spremljati njuno kemijo med snemanjem?
Bila je zelo velika človeška izkušnja, ker sta ne samo oče in sin, ampak tudi prijatelja, ki imata kot igralca veliko spoštovanja drug do drugega, poleg tega pa v igranju znata vleči neke svoje predzgodbe ter sta ta odnos dodatno podkrepila in vlogi izpopolnila.

Sta imela kaj težav s klofuto?
V bistvu sta se dvakrat sklofutala, in to fejst, zares. Kako je bilo to videti, pa bi bilo treba vprašati njiju (smeh).

Ste se za Jureta Henigmana, ki igra izgubljenega brata, odločili, ko ste videli film Izlet?
Njega mi je predlagal Sebastian še pred Izletom.

Producentka filma je vaša partnerica Ida Weiss. Kako je imeti partnerico za šefico?
Zelo dobro, ker štiri leta skupaj živiš projekt ter ga ustvarjaš v vsakem detajlu in se o njem ves čas pogovarjaš. Včasih je minus to, da si nenehno, tudi doma, v tem svetu, vendar ga res ustvarjaš stoodstotno in postane timsko delo, ne pa samo tvoj film.