Igralci se na začetku predstavijo gledalcem, jim povedo številke osebnih izkaznic in s tem vsak zase začnejo z intimnim žalovanjem za preteklostjo. Njihove zgodbe so tudi naše zgodbe, njihovi boleči in srečni spomini so na robu katarze, njihova obrazna mimika pa v stiku z gledalci.
Na odru uprizoritve Rojeni v YU vsak igralec živi kot oseba, ni nekdo drug, ampak on sam s svojimi spomini in pogledi. In prav na temelju tiste Krleževe misli, da se "človek rodi samo enkrat in edinkrat", ta uprizoritev vzbuja nostalgične odzive tistih, ki so se rodili in živeli v Jugoslaviji, in določeno mero nezadovoljstva in upornosti teh, ki so se rodili, ko je umirala.
Postavitev režiserja Dina Mustafića pravzaprav ponuja primer kulturne zmage nad poskusi razbitja "kulturne identitete Jugoslavije". Nerazumevanje tega projekta pri mladih in sentimentalnost pri starejših igralcih ponujata gledalcem različne optike, ki so jih ustvarile "stara" država in "nove" države. Prav na teh paralelah je grajeno dogajanje v uprizoritvi, prek intimnih drobcev o tem, kaj smo doživljali prej in kaj pozneje, kaj v socializmu in kaj v demokraciji, kaj s številko osebne izkaznice in kaj z imenom, kaj s himno in kaj z državo, ki smo jo pokopali.
Za vstopnico boste odšteli od osem do 18 evrov.
