Belgija se spet ali še vedno odloča, ali naj se razcepi ali ne. Kako to vpliva na vas, tudi glasbeno?
Vsekakor čutim, da so se stvari spremenile. Ko sem pred petindvajsetimi ali tridesetimi leti potovala po svetu, so me spraševali ali sem Belgijka in sem pritrdila, sedaj me sprašujejo, ali sem Flamka ali Francozinja. Čutiš lahko razcepljenost, drugi nas dojemajo kot razcepljene.
Moje pesmi se zdijo preproste, ko pa jih ljudje poskusijo igrati, se jim ne zdi več tako lahko.
Vaš materni jezik je francoski, verjetno ste se zato leta 2009 odločili za album v francoščini. Kaj po vašem mnenju dela francoščino tako drugačno in posebno v primerjavi z angleščino?
Doma smo govorili bruseljski dialekt in francoščino, vse, kar je bilo povezano s kulturo, je bilo v francoščini, šla sem v francosko šolo. Vsak jezik je drugačen, mislim, da je posebnost francoščine povezana s podobo, ki jo imajo ljudje o francoski kulturi.
Katerega imate raje?
Nobenega ne preferiram. To je tako, kot bi rekli, ali imaš raje italijansko ali kitajsko hrano. Nimam preferenc, rada imam francoščino in je moj jezik, rada pa imam tudi druge jezike.
Se je vaš glasbeni okus z leti spremenil? Imate raje bolj preproste, pop pesmi ali elaborirane, jazz, šansonjerske?
Ni se spremenil. Rada imam dobre pesmi. Dobre, preproste pesmi te naredijo srečnega, zelo lepo jih je slišati. Ne bi rada bila primorana izbirati med klasično glasbo, jazzom ali popom, v vsakem slogu so dobre stvari.
Ali imate na koncertih težave z uravnotežanjem preprostih pop pesmi in bolj nadgrajenih zvokov?
Mislim, da v mojem repertoarju ni tako velikih razlik. Moje pesmi se zdijo preproste, ko pa jih ljudje poskusijo igrati, se jim ne zdi več tako lahko.
Katere pesmi imajo občinstva raje?
Hite, seveda, kar je normalno, saj jih prepoznajo.
Ali repertoar koncerta prilagajate odzivom občinstva ali ga določite vnaprej?
Določimo ga vnaprej.
Že veste, katere pesmi boste igrali v Ljubljani?
Da. Bo kombinacija starejših uspešnic in nekaj pesmi z novega albuma.
Pred dvajsetimi leti ste se odločili zapustiti šovbiznis, ker je bil preveč izčrpljujoč – in se seveda vrnili. Kako se danes obvarujete izčrpanosti?
Manj potujem, ne grem na turneje, kot sem včasih. Odkoncertiram in potem preživim čas doma.
Ali je sedaj torej za vas nastopanje predvsem užitek?
Je težko delo in veliko stresa, odgovornosti, hkrati pa užitek.
Vas preseneča, da je vaša živahna glasba najbolj priljubljena v državah, ki so tradicionalno in geografsko hladnejše, recimo Belgiji, Nemčiji, Švici, severni Evropi in tudi Sloveniji? Ali mislite, da je to na nek način logično?
Zelo priljubljeni smo tudi v Grčiji, Izraelu, Libanonu, na Portugalskem, mislim, da nima nič s podnebjem.
Je kakšna država, ki je še niste osvojili, pa bi jo radi?
Ne, nimam takih sanj. Sem zelo zadovoljna s tem, kar sem dosegla, nimam osvajalskih sanj.
Imate že načrte za naslednji album?
Da, ampak v tem trenutku se bolj sproščam, jemljem si čas zase, saj sem v zadnje času zelo trdo delala. Nov album bo, ne vem pa še, kakšen ali kdaj, šele začenjam.
Včasih ste veliko potovali in črpali navdih iz tega. Iz kje ga danes?
Preprosto iz življenja, iz tega, kar doživim, čustev.
