Nerojen ne rodi strahu

Casey Beldon je mlado in lepo dekle, zato ni nič nenavadnega, da se za njo podijo fantje. Njeno življenje pa se na mah spremeni, ko jo začne preganjati prav poseben "mladenič" – dibuk oziroma demon, ki tava med življenjem in smrtjo ter išče telo, v katero se bo naselil. Prestrašena mladenka se po pomoč zateče k ostareli Sofi, ki ji zaupa družinsko skrivnost. Duh je ni izbral po naključju, temveč jo pozna že vse življenje. Ko uvidi, da se duha ne bo mogla na hitro znebiti, se po nasvet poda še k strokovnjaku. Rabin Sendak edino rešitev vidi v eksorcizmu, kar pa dibuku ni niti najmanj všeč.

Kri vam ne bo zaledenela
Če obožujete filme, ki vam v kosti poženejo strah in zaradi katerih vas ponoči stiska v prsih, Nerojen ni za vas. Prizori, tudi tisti, ob katerih bi se morali zaradi glasnih zvočnih učinkov zdrzniti, so predvidljivi. Napetost med filmom ne narašča in razburljivih je bolj ali manj le zadnjih 10 minut filma. Po srhljivosti ga morda lahko primerjamo s filmoma Črni mož ali Temačna voda, čeprav je bil slednji morda za odtenek boljši. Nikakor pa se ne more primerjati s Krogom, filmom Brez povratka ali Izganjalcem hudiča, ki so po kakovosti daleč pred to grozljivko.

Kaj film ponuja?
Nekaj kričanja, nekaj tekanja in postavno dekle. Režiser David S. Goyer se je zelo potrudil poudariti lepoto svoje glavne igralke Odette Yustman, ki je nase prvič opozorila v filmu Cloverfield. Tam se na srečo ni videlo, da lepotica ni ravno najboljša igralka, kar pa za Nerojenega ne moremo reči. Zagotovo pa lahko trdimo, da ima nadvse prikupno zadnjico. To je tudi edino, kar si boste po ogledu tega filma zapomnili.

Nekateri filmi se pač ne bi smeli "roditi".