Zachary Quinto se lahko pohvali z izjemno kariero. V filmih Zvezdne steze: V temo in Zvezdne steze: Onkraj je upodobil Spocka, videli pa smo ga tudi v filmskih hitih Agent: Hitman 47 in Snowden, televizijskemu občinstvu pa se je najbolj vtisnil v spomin s serijama Heroji, v kateri je igral serijskega morilca Gabriela Graya alias Sylarja, in Ameriška grozljivka, v kateri je igral psihopata, dr. Oliverja Thredsona.
V novi AMC-jevi seriji NOS4A2, posneta po istoimenski knjigi Joa Hilla, pa bo Quinto skočil v kožo 135 let starega demona, Charlieja Manxa, ki ugrablja otroke in se hrani z njihovimi dušami, kar ostane pa pušča v Christmaslandu, ledeni, zviti božični vasici Manxove domišljije, kjer je vsak dan božič, slaba volja pa je proti zakonu. Vendar pa Manxov svet postane ogrožen, ko mlada ženska iz New Englanda (Cummings) odkrije svojo nadnaravno moč …
Ker vas bomo spet spremljali v temačni vlogi, bi rada začela s citatom, ki sem ga zasledila na spletu: "Zachary Quinto je slastno dober v tem, da je zloben.“ Zakaj ste tako „slastno“ dobri v tem in ali uživate v vlogah negativca?
Pojma nimam, zakaj sem dober v tem. To je noro. (smeh) Imam močan značaj, nimam pa se za zlobnega. Imam sposobnost, da razumem like, ki so mnogokrat napačno razumljeni in imajo temačno preteklost. Ali uživam v teh vlogah … Rad igram like, ki so zapleteni in kompleksni. Če bi pogledali, od kod izvira zloba lika, bi naleteli na nerešeno travmo iz otroštva. Psihologija in dinamika interakcij med ljudmi me zelo zanimata. Verjetno me zato vleče k likom, ki so psihološko kompleksni.
Tokrat igrate demona Charlieja Manxa, ki se hrani z dušami otrok. Vlogo menda niste sprejeli takoj? Zakaj ne in kaj vas je na koncu le prepričalo, da jo sprejmete?
Že prej sem igral negativce, prav tako sem že prej sodeloval pri projektih, ki so govorili o nadnaravnih pojavih, zato nisem bil prepričan, ali si želim k temu vrniti. Nato sem prebral šest scenarijev za serijo, ki so me pozitivno presenetili. Zelo dobro so bili napisani, polni presenečenj, tudi liki so bili zanimivi. Nato sem spoznal scenaristko Jami O'Brien in režiserko prvih dveh delov Kari Skogland. Všeč mi je bilo, kako sta sodelovali, in energija, ki je obkrožala ta šov. Bilo je osvežujoče. Serija mi je omogočila tudi, da sem se telesno popolnoma prelevil v ta lik, v čemer sem prav tako zelo užival. Knjigo pa sem prebral šele po tem, ko sem sprejel vlogo. Nad projektom sem bil nato še bolj navdušen. Knjiga Joa Hilla je neverjetna. Preprosto je nisem mogel odložiti.
Kakšno je vaše mnenje o naslovu? Ko sem ga prvič videla, sem si rekla: 'Kaj za vraga je to? Gre za formulo ali registrsko številko?' Kako briljanten je naslov (prebere se nosferatu, op. avt.), spoznaš šele, ko izveš, o čem govori zgodba.
Ko razumeš kontekst in veš, kako se izgovori, potem je smiseln. Menim, da je naslov edinstven in da nam bo to, da gre za majhno uganko, celo pomagalo. Upam, da bo v ljudeh, ko bodo videli oglase za serijo, vzbudil zanimanje in bodo želeli izvedeti, za kaj sploh gre.
Če si pogledava vaše temačnejše vloge. Kaj je Charlieju, Oliverju in Gabrielu skupnega in v čem se najbolj razlikujejo?
Vsi so v otroštvu doživeli travmo, ki je niso predelali. Manx je edini, ki je nesmrten, star 135 let, in je zato po svoje edinstven. V bistvu je vsak po svoje edinstven in pomemben za zgodbo, v kateri so se pojavili. Manx je sicer po mojem mnenju najbolj razburljiv.
Kaj vam je bilo med igranjem Charlieja pomembno? Kakšna čustva želite vzbuditi v gledalcih?
Vsakič, ko igran antagonista, je moj cilj, da v občinstvu, ki ljubi predvsem to, da ga sovraži, vzbudim sočutje. Da bi ga na neki način razumeli ... Pri Charlieju je to težko, saj ugrablja otroke in krade njihove duše. A na koncu vidiš, da je Charlie tudi sam ranjen otrok. Rad bi pokazal to dimenzijo in občutljivost.
Za to vlogo ste si morali obriti glavo. Kako vam je bil všeč vaš novi videz?
Nisem bil navdušen. (smeh) Že sedaj sem jim povedal, da tega v primeru, da bomo snemali drugo sezono, ne bom več dovolil. Ne morem. Temperature na Rhode Islandu so pozimi zelo nizke. Potrebujem nekaj puhka, da mi je toplo. Z veseljem sem se pobril za vlogo, v zasebnem življenju pa mi ta stil ni všeč.
Kako udobno je bilo pod goro ličil?
Joel Harlow je veliki mojster in dobitnik oskarja. Oblikoval je masko, ki je bila zares neverjetna. Tudi udobna je bila. Ni me omejevala, tudi čutil je nisem veliko.
Nekatere grozljivke poskušajo na svoj način pokazati stanje v družbi in težave, s katerimi se soočamo. Je tako tudi v NOS4A2?
V tej zgodbi so zagotovo teme, ki so pomembne v resničnem življenju, mislim pa, da gledalcu ne želimo predstaviti težav v družbi. Gre za zgodbo o družini, ranljivosti, osamljenosti, zlorabi … Gledalec se lahko med gledanjem o tem zamisli, a na koncu dneva gre le za razburljivo fikcijo, ki temelji na odlični knjigi. Naš cilj je bil narediti serijo, ki je razburljiva, zabavna in grozljiva. Če v njej občinstvo najde globlje teme, še toliko bolje!
Prodaja grozljivk je lani dosegla nov vrhunec. Zakaj je ta žanr tako popularen in česa se vi bojite?
Ljudi zanima beg. Živimo v težkih časih. Veliko je izzivov. Grozljivke in fantazijske teme ponujajo ljudem možnost bega v razburljive zgodbe. Mene pa najbolj plaši to, kar počnemo planetu in tudi politično stanje sveta. Pred nami so veliki izzivi. Ljudje se na to odzivajo tudi tako, da razmišljajo na negativen način in grdo ravnajo drug z drugim. To je strašljivo. Zaradi tega ponoči ne morem zaspati.
Ste fan tega žanra?
Gledam stvari, ki so dobre. Bil sem velik oboževalec serije Haunting of Hill House, a ne zato, ker gre za grozljivko, ampak zato, ker je bila dobro narejena. Všeč mi je tudi serija Dead to me, ki jo je ustvarila moja prijateljica Liz Feldman. Gre za črno komedijo. Žanr ni pomemben, pomembne so zgodbe in na kakšen način so predstavljene.
Nekoč ste izjavili, da si niste mislili, da bo ta žanr tako pomemben del vaše kariere. Kje ste se videli na začetku svoje kariere?
Zanimivo vprašanje … Ne vem, res pa je, da si nisem mislil, da bodo grozljivke, znanstvenafantastika in fantazijske zgodbe tako močno vplivale na mojo kariero. Začel sem z gledališčem in v šovih, ki sem jih snemal, je bilo veliko teatralnega. Morda zato. Ne vem, kje sem se videl. Bil sem velik fan neodvisnih filmov iz sedemdesetih … Starejši kot sem, večkrat spoznavam, da se naši načrti radi izjalovijo. Hvaležen sem za vse možnosti, ki sem jih dobil. Delal sem z neverjetnimi ljudmi, doživel neverjetne stvari.
