To počnejo vsi moški, tudi astronavti v vesolju. Kaj? Vozijo po koži električne ali ročne brivnike, seveda. Okej, to počnemo tudi ženske, a tokrat bo govora o moškem britju. Razmišljanje na to temo nas je pripeljalo za vrata Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova v Ljubljani, kjer je na ogled razstava 7:00 Britje. Njen kustos Igor Ravbar, ki je obenem lastnik več kot 500 razstavljenih eksponatov, nas je popeljal skozi učno uro zgodovine britja.
King Gillette patentira
enkratno britvico
"Vse se začne z britvami. Najstarejši predmet v moji zbirki je britev z ročajem iz roževine iz leta 1800," je uvodoma pojasnil slovenski zbiratelj, ki svojo zbirko dopolnjuje 30 let in vidi njeno vrednost v količini zbranih predmetov, ne toliko v njihovi nominalni vrednosti. "Prvi brivniki so imeli britve, ki so se po vsaki uporabi lahko na novo nabrusile. Ta način se je začel ob koncu 19. stoletja. V začetku 20. stoletja pa je King C. Gillette v Ameriki patentiral britvico za enkratno uporabo, ki je najpomembnejši izum za mokro britje. Nastala je tanka britvica, ki jo v spomin na izumitelja imenujemo žiletka in je v drogerijah naprodaj še danes," nas je poučil Ravbar.
In nič več ni bilo tako kot prej. Ljudje so se brili že v starem Egiptu – zaradi higiene in lepotnih idealov. Oblike britev in materiali zanje so se skozi stoletja spreminjali. Nesluten razvoj pa so pripomočki za britje, predvsem suho, doživeli v 20. stoletju. "Patentiran je motorček v držalu brivnika in začne se novo poglavje. Od takrat ti dve vzporedni veji, suho in mokro britje, sobivata. Zelo dobre električne brivnike so izdelovali Britanci in Švicarji. Pozneje pridejo v ospredje cenejši Braunovi," je povedal Ravbar. Braunove brivnike so tako kot drugod po svetu po licenci izdelovali tudi v Sloveniji. Podjetje Iskra Braun jih je izdelovala od leta 1966 in veliko pripomogla k razširitvi električnega britja pri nas. Svojo zbirko Ravbar dopolnjuje z nakupi prek svetovnega spleta, veliko mu pri iskanju pomagajo prijatelji, sam pa vedno obišče bolšje sejme, ki so zlata jama za njegov hobi. Brivski saloni so svojo namenskost začeli izgubljati z izumom električnih brivnikov. Edini slovenski brivec deluje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
