"Mislila sem, da so Laibach Hrvatje!"

Štirje albumi, odmeven razpad in nepričakovana ponovna združitev skupine. V skupnih 17 letih ste doživeli ogromno. Kako se razumete?
Predvsem smo modrejši in res uživamo v stvareh. Skupina je postala neke vrste družinska stvar, ker se po toliko letih tako dobro poznamo. Mislim, da delamo dobro glasbo, zato je to najboljše, kar nas je lahko doletelo.

Kako to, da ste v Slovenijo na koncert pripotovali sami, ločeni od drugih članov skupine?
Ko sem doma, rada ves svoj prosti čas preživim s svojim fantom. Zato velikokrat grem na pot šele na dan koncerta in ne en dan prej kot ostali. Poleg tega jaz živim v Berlinu, skupina in spremljevalna ekipa pa v Hanovru, zato je to, da potujemo ločeno, dokaj običajno.

Kako pa je bilo igrati na Rock Otočcu?
Če se prav spominjam, je deževalo. Bilo je čudno, ker kadar dežuje, ljudje ponavadi zbežijo in se vrnejo šele, ko neha padati. Tam pa so bili vztrajni in bili smo navdušeni, da so nas ves čas poslušali. Jaz bi zagotovo šla pod streho. In bilo je res lepo okolje z otokom in gradom.

Pred dvema letoma ste doživeli "drugi začetek". Kakšna je razlika med tem in prvim začetkom?
Predvsem je glasba drugačna. Imeli smo srečo, ker smo glasbeno kariero začeli, ko splet še ni bil razvit. To je pomembna razlika, zaradi katere danes ne bi začeli glasbene kariere, saj je veliko težje postati uspešen. Na spletu je toliko stvari, zato mlada skupina zelo težko dobi pogodbo z založbo. Veseli smo, da smo začeli v drugačnem obdobju.

Ali ste imeli težave pri vrnitvi?
Ne, težav nismo imeli.

Spremenili ste svoj način življenja, zato ste spremenili slog glasbe. Kako so se odzvali vaši poslušalci?
Mogoče smo izgubili nekaj starih oboževalcev, a smo tudi dobili nekaj novih. V prvi vrsti je pomembno, da pokažeš, kaj si, in ni cilj le, da obdržiš stare oboževalce. Imeli smo srečo s ploščo, obenem pa nismo imeli pričakovanj glede poslušalcev, ki pa so nas prijetno presenetili. Ploščo smo z veseljem posneli, in čeprav je bila nova glasba nekakšno tveganje, mislim, da smo se odločili pravilno. Na glasbeni lestvici v Nemčiji smo takoj zasedli prvo mesto, igramo po festivalih v Evropi in vidimo, da ljudje uživajo v naših koncertih. Dobro se počutimo.

Kako je nastajala plošča?
Veliko se je spremenilo, ker imam jaz glasbeni studio v Berlinu. Velikokrat vzamem glasbo, potem pa sama napišem besedila in vokale. Včasih tudi sama sestavim skladbo, jo pošljem fantom, da jo potem dopolnijo. Potrebujem svoj prostor, da lahko tudi sama ustvarjam glasbo. Mislim, da ta način ustreza vsem.

Posneli ste 20 celih skladb. Ali ste se skupaj odločili, katere pesmi bodo na albumu?
Včasih, ko mi pesem ni všeč, fantje preprosto razumejo, da iz tega ne bo nič (smeh). Če pesem vzamem s seboj, pomeni, da bo na plošči. Seveda imamo pogovore o tem, katera skladba naj bo na plošči in kaj skladbi še manjka. Gre za konstruktivne pogovore, kako mora biti, včasih je lahko težavno, kadar v svojem studiu ne najdem rešitve, kako bi zaključila skladbo.

V Pulju boste igrali s skupinama Apocalyptica in Laibach. Apocalyptico poznate, kaj pa veste o skupini Laibach?
Vem, da so zelo znani po svetu. Ne poznam jih natančno, vendar jih pozna veliko mojih prijateljev, ki so rekli, da so zelo pomembna skupina. Kolikor vem, so oni začeli z zvokom, ki ga je nadaljevala skupina Rammstein. Mislim, da so zelo pomembni, ker so ustvarili ta zvok. Sicer ne poslušam take glasbe, ampak zagotovo bo dobro, ker bodo nastopili skupaj z nami. V Pulju si jih bom ogledala.

Mogoče veste, od kod so?
Ne natančno. Od kod?

Iz Slovenije.
Mislila sem, da so Laibach Hrvatje! Vedela sem, da so iz ene od nekdanjih jugoslovanskih držav, vendar nisem vedela, ali so Hrvatje, Slovenci ali Srbi.

Vaši starši so s Hrvaške. Govorite hrvaško?
(V hrvaščini) Samo malo. Ne bo dovolj.

Živite v Nemčiji. Ali imate kaj stikov z družino?
Sestra in jaz sva bila vsako leto z očetom na dopustu na Hrvaškem. Velik del družine še vedno živi na Hrvaškem, en del v Poreču.

To je blizu Pulja.
Ja, zato bodo vsi prišli na koncert v Pulj. Res se veselim, ker svoje družine nisem videla že osem let, in zame bo to zelo poseben trenutek.