S polurno zamudo zaradi dolge vrste, ki se je vila pred Križankami in številnih oboževalcev, ki so se želeli fotografirati z legendarnim glasbenikom, po novem pa tudi scenaristom in režiserjem Đorđem Balaševićem, se je začela slovenska premiera njegovega filma Kao rani mraz.
V dve in polurni romantični ljubezenski zgodbi, ki oživlja zgodbo Vase Ludačkog, junaka njegove kultne pesmi, čeprav ji ne sledi povsem, saj Vasa denimo dočaka pozno starost, smo med drugim videli največja igralska imena iz čase nekdanje Jugoslavije kot so: Rade Šerbedžija, Mustafa Nadarević, Zijah Sokolović, Mira Banjac in druge, v njegovo ustvarjanje pa je bila vpletena vsa Balaševićeva družina.
Producirala ga je njegova soproga Olivera, ki je poleg tega poskrbela tudi za kostumografijo in organizacijo, hči Jovana igra eno od glavnih vlog, Malo Vidro, sin Aleksa se pojavi v eni od manjših vlog, hči Jelena pa je bila prva asistentka režije, režiserka drugega plana, vodja statistov in sodelavka pri montaži.
Prvenstveno je film narejen za tiste, ki so jim všeč pesmi o Vasi Ludačkom, Stiže Dunjo moja in neke druge. Verjetno nekemu tujcu v Kopenhagnu ali v Vancouverju ne bi bilo jasno, za kaj gre. Film je v tem oziru nekoliko hermetičen, to je naša zgodba.
Konec filma je s pesmijo večera pospremil Balašević s svojo Panonsko mornarico, s katero bo nastopil tudi na drevišnjem koncertu v Križankah ter več kot zasluženo požel stoječe ovacije občinstva.
Ob filmu iskreno jokal
Zgodba o ljubezni in prijateljstvu je zelo očarala tudi legendarnega glasbenika Lada Leskovarja, sicer dolgoletnega Balaševićevega prijatelja, ki si je njegovo mojstrovino ogledal s svojo soprogo in sinom.
"Jaz sem brez besed od tega, ker mi je bil film tako zelo všeč. Prevzel me je do obisti. Ne vem, kaj naj rečem. Vsi, ki tega filma niso videli, naj si ga gredo pogledat. Ne bo jim žal. Jaz sem pri teh letih po mnogih letih ob filmu iskreno jokal. To so bile solze radosti, ker je vse tako lepo narejeno – s čudovitim scenarijem, besedilom in igralci, ki so tudi moji prijatelji. Vesel sem, da je Đorđetu, ki ga poznam že skorajda 40 let, tako dobro uspelo nekaj, kar je res posebna zgodba - ep o ljudeh v Vojvodini, zgodovini …narejena na nek poseben način. Dobro poznam to okolje in ljudi. Zame je bilo to nekaj najlepšega, kar sem kadarkoli videl v svojem življenju. Nimam besed," je za naš portal povedal Leskovar in dodal, da se bo udeležil tudi današnjega koncerta.
"Vse delam za svojo publiko"
Balašević nam je v druženju po filmu dejal, da vse dela za svojo publiko, ki jo imenuje Bistroki, po nekdanji seriji za otroke.
"Oni so moji mentorji. Vse delam za njih. Vsi s prostora nekdanje Jugoslavije smo v bistvu enaki. Če bi vas denimo sedaj iz helikopterja spustil na nek koncert v Skopju, ne bi ugotovili, da ste tam, ne pa v Ljubljani. Ko bi prišli na ulico, bi sicer videli, da je to nekaj povsem drugačnega... A to je isti svet. Vedel sem, da film delam za ljudi z nekim posebnim sentimentom - zlobneži bi rekli patetične - jaz pa pravim poetične. Prvenstveno je film narejen za tiste, ki so jim všeč pesmi o Vasi Ludačkom, Stiže Dunjo moja in neke druge. Verjetno nekemu tujcu v Kopenhagnu ali v Vancouverju ne bi bilo jasno, za kaj gre. Film je v tem oziru nekoliko hermetičen, to je naša zgodba. Zato filma nismo niti pošiljali na festivale. Film je narejen za nas, za te ljudi, ki so bili danes v Križankah. Zelo sem srečen, ker sem bil na vseh dozdajšnjih premierah filma, bilo jih je okoli 150. Le v Pančevu nisem bil, ker sem imel takrat koncert v nekem drugem mestu. Vedno sem bil zelo vesel, ko sem na koncu filma videl, kako zelo so ljudje srečni. Tako da se me noben kritičar bodisi s pohvalo bodisi s kritiko ne more več dotakniti, saj vem da je vse tako kot mora biti,"nam je povedal kantavtor in dodal, da ima zelo veliko srečo, da ima prave prijatelje na pravem mestu.
Prijatelji na pravem mestu
"V glavnem so vsi igralci, ki nastopajo v filmu tudi moji prijatelji. Imam srečo, da imam prave prijatelje na pravem mestu. Na razpolago smo imeli zelo malo denarja. Celoten film smo posneli za 800.000 evrov. Za primerjavo: en Madonnin spot denimo stane 3,5 milijonov evrov. A to smo uspeli narediti, ker so nam pri tem z nasveti pomagali prijatelji. Že v scenariju sem gledal, da ko pridejo kozaki, da jih ne bo 20.000, saj to za sabo potegne toliko in toliko parov škornjev, sabelj itd. Zato so v filmu samo trije kozaki. Imeli smo pet konjev, ki smo jih sprehajali v krogu in jih barvali, da bi na eni in drugi strani reke izgledalo drugače. Najlepše pri filmu je ravno to, da je narejen s polno ljubezni in to se vidi. To se tudi prenaša na publiko. Nikogar ni bilo, ki bi pokvaril celotno zgodbo. Vesel sem, da je v takšni obliki prišlo do publike, tudi do današnje v Križankah."
Prijatelji te zapustijo, sovražniki pa so vedno s teboj. Oni so pravi pokazatelj, kako dober si v nečem.
"Ne "palim" se na Balaševića"
Glasbenik bo svoje oboževalce kmalu razveselil z novim albumom, ki ga pripravlja s svojo Panonsko mornarico, v pokušino pa ga bo ponudil tudi že na današnjem koncertu v Križankah.
"Že dolgo nisem naredil albuma. Na to me opozarjajo tisti, ko to spremljajo bolje od mene. Pravijo, da že pet let nisem izdal plošče. Jaz jim odvračam, da delam koncerte po štiri ure in da nisem opazil, da mi kakšne pesmi manjkajo, da bi moral narediti nove. Na nastopih moram namreč nujno odpeti pesmi kot so: Život je more, Prva ljubezen, Priča o Vasu Ludačkom, Neki novi klinci…. Smo pa s tamburaši delali glasbo za film. Nastalo je pet popolnoma novih pesmi in to, kar bo publika slišala na tokratnem koncertu bo nekakšna panonska filharmonija. Imam sedem tamburašev, ki so vsi ozvočeni, odličnega violinista, saksofonista in pianista. Mislim, da se bo v Križankah zvenelo veliko bolje kot v halah, kjer so prisotni neki šumi in hrup. Ta glasba iz filma bo torej prinesla kakšnih pet novih pesmi, pet ali šest pa bo starih (Protina hči, Bezdan…), ki smo jih s tamburaši posneli v novi verziji. Bomo videli jutri, kako to zveni z njimi. Jaz se ne "palim" na Balaševića, vseeno pa se na nekatere od teh pesmi resnično naježim."
"Med ljudmi, ki delajo filme, imam veliko sovražnikov"
Balašević nam je v pogovoru zaupal tudi, da razmišlja o novem filmu, da pa se morda okoli njega ne bo tako zelo angažiral kot se je pri tem: "V družini imam kar nekaj talentiranih ljudi z istim priimkom kot je moj. Jelena, moja srednja hči, ki je bila pri Kao rani mraz asistent režije in montaže, je končala študij režije. To sta že dve pomembni stvari, ki jih lahko odkljukamo s seznama. Jovana je igralka, zato bom sam poskrbel le za scenarij ali pa samo za glasbo, sicer pa pri filmu sodeloval kot svetovalec (v mojih letih so vsi svetovalci). Rad bi delal drugi film. Morda ne po pesmi, čeprav bi bil Boža zvani Pub prvovrsten panonski vestern, odlično podlago za film nudi tudi Lepa Protina hči (a ta bi bil morda preveč podoben prvemu). Imam eno idejo. 100 metrov od moje hiše je namreč živela Mileva Einstein, soproga znanega fizika Alberta Einsteina, ki je edina imela z njim tudi otroke. On je bil dvakrat v moji ulici. In to me zelo intrigira. Bolj razmišljam sicer o njej. Bila je namreč ženska, ki je konec 19. stoletja predavala matematiko v Zürichu. Neke ženske se še danes ne uspejo prebiti iz svojih kuhinj in moških šovinističnih svinj. Ona pa je že takrat s svojo posebnostjo očarala ves svet. Tako da bom morda naredil nekaj čisto drugačnega od svojega prvega filma. Med ljudmi, ki delajo filme, imam veliko sovražnikov, kar je odličen znak, da smo delo dobro opravili. Prijatelji te zapustijo, sovražniki pa so vedno s teboj. Oni so pravi pokazatelj, kako dober si v nečem," je za konec dejal Balašević, nato pa z nami nazdravil s kozarčkom rujnega.
Vse tiste, ki si filma Kao rani mraz iz takšnih ali drugačnih razlogov niso utegnili udeležiti, naj potolažimo z informacijo, da ta že jeseni prihaja na male ekrane, in sicer tako v daljši obliki, razdeljeni na pet delov, kot v »okrnjeni« verziji, ki so jo prikazali v Križankah.
