Če so volitve boj med strankami, je povolilni čas boj za položaje. Dovoljena so vsa sredstva in obračanje po vetru je najbolj priljubljena rekreacija.
Ivan Cankar, ki je v svojih delih neusmiljeno seciral slovensko dušo in duhovito bičal ozkosrčenga duha svojih sodobnikov, nas v Hlapcih še danes sooča s problemom našega nacionalnega značaja. Povolilno dogajanje je postavil v učiteljsko zbornico, saj so prav učitelji tisti, ki kujejo (samo)zavest bodočih rodov. Ko novo izvoljena oblast pomaha z bičem, večina njih že upogne hrbet in obrne plašč, razen Jermana, ki se srčno upre poenotenju stališč in prevrednotenju vrednot. V zboru, ki enoglasno za narodov blagor žvižga domačijske napeve, trepeta pred pohujšanjem in s trdo roko vzgaja pohlevne podanike, Jerman nima kaj iskati.
Hlapci nas torej soočajo predvsem z našim razumevanjem demokracije, dialoga in tolerance in v vsakokratni uprizoritvi odgovarjajo na bistveno vprašanje o tem, kaj Slovenci počnemo sami s seboj.
