V filmu Jutranje veselje je vaš lik Becky Fuller zelo zbadljiv. Kako ste jo uspeli upodobiti?
Takoj ko sem prebrala scenarij, sem jo vzljubila. Becky je raztresena, zmedena, bedasta, malce nora in ima vse pod kontrolo. Poskuša se rešiti pred popolnim polomom. Je zelo izrazita glede svojih čustev in komunikativna.
Becky je izjemno ambiciozna. Bi se lahko z njo identificirali?
Seveda. Še posebej z občutkom, da vam nekaj prvič uspe ali da vam more uspeti, sicer druge priložnosti ne bo. Mislim, da večina ljudi svojo kariero začne na tak način. Zelo smo pod pritiskom, da naredimo pravilno, a to ni vedno mogoče.
Beckyjina mati svoje hčerke pri karieri ne podpira. So vas vaši starši podpirali, da ste postali igralka?
Da, vedno so me podpirali, glede tega imam veliko srečo. Igranje kot poklic ni vedno zagotovljeno, je pa nekaj, kar imaš rad in to delaš. Je pa težko, ko prideš do točke in pomisliš, kdaj se moraš ustaviti, ko stvari ne gredo po načrtih. Kdaj se odpoveš nečemu, kar ljubiš? Odgovor je za vsakogar drugačen.
Bi vi kdaj odnehali?
To je dobro vprašanje. Resnično ne vem. Soočila sem se z zavrnitvijo in se še vedno soočam, vendar zaradi tega ne pobegnem. Ni prijetno, vendar se pobereš in znova poskusiš.
Ste vedeli, da bosta vaša soigralca Harrison Ford in Diane Keaton?
Vedela sem, da je Harrison v igri in da bo v svoji vlogi blestel. Dolgo ga že nismo videli v takšni vlogi in je zelo zabaven. Ima smisel za humor in je za to vlogo idealen. Je tudi zelo ranljiv, česar nisem vedela, dokler se nisem znašla z njim v situaciji, kjer se je popolnoma čustveno odprl in bil pristen.
Kako je bilo delati z Diane Keaton?
Še ena izjemna osebnost, s katero sem imela priložnost delati. Je zelo smešna in nadarjena, vedno pa je videti izvrstna. Dala mi je nekaj osebnih nasvetov. Eden od njih je, da je sedanjost priložnost, da pokažeš vse svoje dobre stvari.
Za mesto New York se zdi, kot da ima svojo vlogo. Kako je bilo tam snemati?
New York je v tem filmu zelo pomemben. Kamero lahko postaviš na katerikoli vogal v mestu in dobiš nekaj čudovitega. Roger Michell (režiser filma, op. p.) je imel prav posebne ideje, kaj bi rad posnel. Saj veste, spomenike, zgradbe in druge stvari, mimo katerih greš vsak dan in jih sploh ne opaziš. Vse to je čudovito vključil v film.
