Drugi Mick praznuje 62 let

Taylor si je ime zgradil v skupini John Mayall's Bluesbreakers, kjer je
začel igrati leta 1966 in tam ostal vse do leta 1969, ko se je po smrti
Briana Jonesa pridružil skupini The Rolling Stones. Veljal je za tehnično
dovršenega blues kitarista, ki je Stonese spremljal v tako imenovani zlati
dobi, ko so posneli svoje najboljše albume (Let It Bleed, Sticky Fingers in
Exile On Main Street) in šli na dve najbolj zloglasni rockerski turneji - o
zadnji, leta 1972 sta posneta celo dva koncertna filma Ladies and Gentlemen
in pa Cocksucker Blues.

Je bil za Stonese res preveč dolgočasen?
Poznavalci Stonesov Taylorja še danes kujejo v zvezde, za njegove mejniške glasbene doprinose pa štejejo predvsem njegove kitarske sole pri pesmih,
kot so Can't You Hear Me Knocking (1971), Sway (1971) in Time Waits For No One (1974). V vseh šestih letih pri največjem rokenrol bendu na svetu pa mu je bilo priznano le eno so-avtorstvo in sicer za pesem Ventilator Blues z albuma Exile On Main Street. Razlogi za njegov odhod so različni, skozi leta pa so jih vsi člani Stonesov spreminjali - od tega, da ni več zdržal
njihovega tempa življenja in preveč zabredel v droge, do tega, da je hotel
ustvarjati svojo glasbo, ki bi bila bolj povezana z bluesom. Zlobni jeziki
pa še danes namigujejo, da je bil za Stonese pač preveč dolgočasen, saj je
bil znan po tem, da je na odru lahko skoraj negibno stal na enem mestu in
ves čas gledal v tla oziroma v svojo kitaro. Druga dopolnilna kitara Keitha
Richardsa je za Taylorjem postal Ronnie Wood, nekdanji član The Faces, ki
je v ekipi Stonesov še danes.

Žurnal24 main

Solo prvenec požel hvalo, a se ni prodajal
Kasneje je Taylor veliko sodeloval z Jackom Bruceom in Bobom Dylanom, ki ga šteje med svoje najljubše kitariste. Leta 1979 je izdal svoj samostojni
prvenec, ki je bil odlično sprejet med kritiki, saj je v času punka in
disca forsiral blues, komercialno pa večjih uspehov ni dosegel - v ZDA je med na lestvici top 200 ostal le pet tednov in ni zlezel dlje od 119. mesta. Naslednji solo projekt je izdal šele enajst let pozneje, ko je leta 1990 izdal plošček Stranger In This Town. Sledila so sodelovanja z britanskim kitaristom Snowyjem Whiteom in kantavtorico Carlo Olson.

Je možna ponovna združitev s Stonesi?
Lani se je Taylor pojavil v dokumentarnem filmu Stones In Exile (Stonesi v
izgnanstvu), ki govori o snemanju albuma Exile On Main Street v Franciji.
In glede na to, da se bodo Stonesi po 20 letih v čast pokojnemu pianistu
Ianu Stewartu združili z originalnim basistom Billom Wymanom (sicer le za
eno skladbo v studiu), morda želja njihovih dolgoletnih fanov, da Taylorja
povabijo na katerega od koncertov kot gosta, le ni tako neuresničljiva.

Skratka - vse najboljše, Mick Taylor!