V nadaljevanju predstave Škrip Orkestra, naslovljene Škrip Inc., ste se lotili potrošniške družbe in manipulacije množic s strani trga. Je tudi umetnost danes že skomercializirana do te mere, da svoje občinstvo nagovarja prek marketinških vzorcev?
Jelena: V predstavi Škrip Inc. uporabljamo marketinške in propagandne mehanizme z namenom, da bi jih problematizirale. Pri tem namenoma pretiravamo in karikiramo, včasih cinično in samoironično ter tako preizprašujemo družbeno stanje, v katerem ustvarjamo.
Tina: Nekateri prijemi so vsekakor podobni, razlika pa je, da ti po navadi reklama za predstavo z izjemo naše ne obljublja, da te bo joškata črnolaska iz sosednjega bloka končno opazila ali pa da bodo ljudje okoli tebe končno dojeli, da si car in ti gre dobro v življenju.
Kristina: Komercialna umetnost je oksimoron. Prostitutka ne more biti tudi častna sestra.
Je ženska v dobi medijev bolj izkoriščana kot moški?
Jelena: Predvsem mislim, da se dandanes pretirano nateguje in izkorišča tako ženske kot moške. Ne sprašujem se, koga se bolj izkorišča, ampak kako temu reči DOVOLJ!
Tina: Ko Beyoncé padejo milijoni na račun že 43 reklame, ki jo je posnela, se verjetno res počuti izkoriščeno ... Vsak dober potrošnik pa mora žal pri določeni starosti začeti razlikovati med fikcijo in stvarnostjo.
Kristina: Medijsko posiljevanje je bolj osredotočeno na ženske. Ne vem pa, katera je bolj izkoriščena – lepotica, ki snema reklame in je zanje plačana, ali tista, ki sedi pred televizorjem in joče, ker ni podobna tisti na televiziji, ki je ustvarjena s Photoshopom in dobrim reflekorjem.
Kako je biti "frontmanka" benda v svetu rokenrola, ki ga večinoma dominira moški spol?
Jelena: Misliš "frontwomanka"? S tem se niti ne obremenjujem preveč, ampak hkrati opažam, da je pri nas vse več žensk dejavnih tudi na glasbeni sceni.
Tina: Neprecenljivo. Vsako dekle, ki si to želi, bi moralo vzeti kitaro ali mikrofon v roke in poskusiti.
Predstava resnost družbenokritične note reže z obilico humorja in ne nazadnje z veliko kiča ... Kakšno vlogo imata prvi in drugi v tej predstavi in kako jo dopolnjujeta?
Jelena: Kritičnost ne izključuje duhovitosti. Ravno nasprotno, včasih lahko s pravo mero humorja lažje dosežeš, da te ljudje pozorno poslušajo, in jim tako na manj vsiljiv način plasiraš želena sporočila.
Tina: Humor ima vlogo, da vas nasmeje, kič pa doda k vizualni podobi.
Kristina: Pa smo že mislile, da smo elegantne in resne! Če je humor prisoten, je črn – na nohte smo si namazale lak, da bi prikrile črnino pod njimi.
Kateri je vaš najljubši del predstave in zakaj ravno ta?
Jelena: Najljubši mi je začetek predstave, ker je pred menoj še dobrih 50 minut odlične zabave. Z dekleti res uživam v vsaki sekundi na odru in na koncu predstave mi je vedno žal, ker to pomeni, da je tega užitka – KONEC.
Tina: Konec, ko občinstvo hoče še, ti pa si v zaodrju prižgeš zasluženo cigareto.
Kristina: Vedno se naježim, ko začutim, da vse tri dihamo kot ena.