"Režiser je napetost, ki jo poznamo iz trilerjev, ustvaril s skritimi, potencialno eksplozivnimi detajli iz vsakdanjega življenja: ena napačna beseda ali gesta bi situacijo lahko pripeljala do vrelišča," piše La Repubblica o Razrednem sovražniku, prvencu režiserja Roka Bička, ki se v Benetkah poteguje za leva prihodnosti. Po novinarski projekciji so se o filmu, ki govori o napetostih med skupino dijakov in učiteljem nemščine, ki ga mladostniki krivijo za samomor sošolke, razpisali tudi v največjih svetovnih medijih o filmski umetnosti.
"Napet prvenec o skupinski dinamiki, ki je ušla izpod nadzora. / …/ Dobro zaigran Razredni sovražnik ima vse, kar je potrebnega za uvrstitev na filmske festivale in morda tudi v nekatere kinematografe po svetu,“ je zapisal Hollywood Reporter, kritičarka revije Variety pa je Bičkov film označila za "prepričljiv prvenec, ki raziskuje napetosti med skupino najstnikov in zahtevnim novim učiteljem". "Rok Biček je z impresivnim nadzorovanjem napetosti in suspenza iz vsakega srečanja med učiteljem in razredom ustvaril situacijo, v kateri bi lahko izbruhnilo nasilje,“ še piše Variety.
Stoječe ovacije z mlado ekipo
Nad prvencem našega mladega filmarja pa niso bili navdušeni le mediji, ampak tudi občinstvo. Prikazali so ga v polni dvorani Darsena, v kateri je prostora za 1300 ljudi. Gledalci so svoje navdušenje pokazali že med filmom, ko je spontano izbruhnil aplavz. Po koncu filma pa so bili ustvarjalci deležni stoječih ovacij.
Nerina Kocjančič s Slovenskega filmskega centra pravi, da je bila na beneškem filmskem festivalu že petkrat, a da takšnega odziva na slovenski film še ni doživela.
"Mislim, da nam je bilo vsem kar malo neprijetno, saj takšnih odzivov nismo vajeni. Po prvem aplavzu smo se nameravali usesti, tako kot je to v navadi v Sloveniji, a se je še nadaljeval. Benetke so super festival. Želim si, da bi takšen sprejem doživeli tudi drugi," pa je za naš medij povedal Biček, ki si bo Benetke zapomnil tudi po številnih tujih novinarjih, ki so si z njim zaželeli intervjuja. "Intervjuji so bili zelo intenzivni. Predvsem jih zanima iz kje izvira zgodba, kako smo delali z igralci in kakšni so načrti za naprej. Gre za običajna vprašanja, ampak z vsakim novinarjem se lahko najde neka posebnost, zaradi katere se z njim zapleteš v nek bolj zaseben pogovor, kar je bistvo dobrega intervjuja. Glede na zanimanje mislim, da smo naredili dober film.“
Mladi igralci polni samokritike
Rok Biček je za glavne vloge izbral filmsko neizkušene najstnike, ki so na velikem platnu delovali kot zelo homogena celota. Voranc Boh, ki v filmu igra Luko, pravi, da je bil ves teden živčen, ker filma pred premiero v Benetkah ni videl. "S filmom sem zadovoljen bolj kot s svojo igro. Samega sebe vedno najbolj kritiziraš. Bi pa, če bi lahko kaj spremenil, počasneje govoril. Občasno sem se samemu sebi zdel pretiran," pravi 20-letnik, ki študira na slovenski akademiji za film AGRFT.
Tudi Doroteja Nadrah, ki igra Mojco, je film na festivalu videla prvič. "Na premieri sem bila ves čas pozorna na svojo igro in razmišljala, zakaj sem nekaj naredila tako in ne drugače. Filma nisem doživela kot celote. V Portorožu, na filmskem festivalu, bom morda v njem lahko uživala," pravi mladenka, ki se je prav tako kot Boh odločila za študij igre na AGRFT. Doroteja je bila nad aplavzom po premieri presenečena. "Mislila sem, da je to morda le vljudnost, pa so mi povedali, da so v Benetkah filme tudi izžvižgali. Nekaj oseb je celo reklo, da si želijo film prikazati tudi na svojih festivalih.“
"Ljudje, ki so gledali le napovednik, pravijo, da bi se iz filma dalo izvleči še kaj več, da je premalo dogajanja. Meni pa se zdi, da je dovolj suspenza, ki gledalca stalno vleče k sebi, ga išče ... Mene je bilo najbolj strah, da bo ta film na koncu izpadel kot samo še ena nezanimiva slovenska drama. Mislim, da je Razredni sovražnik eden boljših slovenskih filmov, pa ne zato, ker jaz igram v njem. S svojo igro namreč nihče od mladih igralcev ni bil zadovoljen," pa pravi Jan Zupančič, ki mu je Biček zaupal vlogo glasnega in netolerantnega Tadeja. "Nisem homofob in nisem netoleranten, hočem pa biti vodja, tako kot Tadej. Želim spremeniti sistem," o primerjavi s Tadejem pravi svetlolasi Jan, ki pa se za razliko od Boha in Nadrahove ni odločil za študij igre, ampak za študij kemijskega inženirstva.
V Benetkah predstavili tudi slovensko kulturo
Po premieri filma je ekipa priredila sprejem na vrtu vile, ki se nahaja v neposredni bližini festivalskih dvoran. "Morda se sliši velikopotezno, mislim pa, da je to nekaj normalnega in da bi morali na tak način promovirati slovenski film, slovensko kulturo in našo kulinariko. Naj povem, da so nam dobri prijatelji z Dolenjske priskočili na pomoč in nam pomagali organizirati ta zaključni žur. Tukaj so z vinarstva Kerin in z nekaterih lokalnih kmečkih turizmov. V Benetke so prišli povsem samoiniciativno, da bi promovirali Slovenijo,“ o sprejemu pravi Biček. Kocjančičeva pa nam je razložila, da so vabila poslali novinarjem in festivalskem direktorjem. "Prišla je gospa, ki je lastnica kina v Londonu, Riverside studia, in tudi kritičarka filmske revije Variety. Doslej si sprejema v Benetkah nismo privoščili, ker so najemi lokacij zelo dragi. Za ta sprejem na vrtu vile bomo morali odšteli približno 2.500 evrov.“
Ali bo Bičkov film nagrajen z nagrado za najboljši prvenec, bo znano 7. septembra, ko se festival zaključi.
