Domen Prevc, slovenski skakalni as, se je s svojimi športnimi podvigi pri skoraj 24. letih že uspel vpisati v zgodovino slovenskega športa. Čeprav se je zimska sezona zaključila že dobra dva meseca nazaj, je naš orel že začel z intenzivno pripravo na naslednja tekmovanja svetovnega pokala. Poleg vseh obveznosti in novinarjev, ki čakajo nanj, si je Domen za Žurnalovo ekipo vzel nekaj časa in nas odpeljal na prijetno kosilo, kjer smo pokramljali o prijateljstvu v športni industriji ter o ljubezni in strahu pred živalmi.
Domen je eden od Žurnalovih ambasadorjev letošnjega Festivala za ljubitelje živali, ki bo potekal 10. junija v Novi Gorici na trgu Edvarda Kardelja 1, med 15. in 21. uro. Obiskovalci boste na Goriškem lahko spoznali malo morje eksotičnih živali, pozdravile vas bodo čudovite pasme psov, za piko na i pa boste lahko preverili veščine, za katere prej niste vedeli, da jih imate. V primeru slabega vremena dogodek premikamo na 17. junij.
Si smučarski skakalec z velikim imenom, športni navdušenci te obožujejo. Se ti zdi, da se soočaš z ljudmi, ki želijo biti tvoji prijatelji zgolj zaradi tvojega ugleda?
Morda res obstaja kopica ljudi, ki si želijo biti moji prijatelji zaradi mojega, tako imenovanega, 'backgrounda v smučarskih skokih'. Ampak prijateljev načeloma ne spoznavam v okolici smučarskih skokov, pač pa povsem naključno, najsi bo to na cesti ali pa obujam poznanstva iz preteklosti. V kolikor uživam z osebo in če se na dolgi rok izkaže, da ji lahko zaupam oziroma da me ne 'prevara', potem se definitivno lahko zanesem nanjo. Se mi pa ne zdi, da se s tem soočam tako pogosto kot bi si kdo morda pričakoval.
Se ti zdi, da imaš veliko pravih prijateljev?
Pravi prijatelj je oseba, ki ji zaupaš ključe stanovanja, se nanj lahko zaneseš in ob katerem ti je vedno prijetno. Zase menim, da imam maksimalno tri prijatelje, za kar pa ne vem ali je veliko ali malo.
V hladnejših mesecih si precej odsoten. Kako ohranjaš stike s prijatelji?
Drži. Ker sem pogosto odsoten, se z bližnjimi slišim predvsem po telefonu, preko sms sporočil, pošiljamo si slike, 'meme' in posnetke. Sam sicer nisem tak, da bi stalno potreboval kontakt, da bi ohranjal stike s pravimi prijatelji. Vsak ima svoje delo in nismo vsi vedno dosegljivi, ampak ko pa se srečamo, se imamo lepo.
So se med sezonami svetovnega pokala v smučarskih skokih spletle kakšne prijateljske vezi s tujimi športniki?
Med sezonami s sotekmovalci preživimo ogromno časa. Spimo v istih hotelih, se pogovarjamo, šalimo. Zadeva temelji predvsem na kolegialnem odnosu, kar pomeni, da si nismo tako zelo blizu, da bi denimo skupaj hodili na dopuste, piva in večerje. Med sezono se večkrat znajdemo v istih skupnih prostorih, se podružimo, včasih si privoščimo oddih v savni, a to je vse. Smo kolegi, se radi pozdravimo, ko se srečamo, a kaj več od tega se ne splete.
Kako pa se med seboj razumete fantje v slovenski reprezentanci?
S fanti se seveda zelo dobro razumemo. To je vendarle prva sestavina, ki jo potrebujemo, da lahko normalno funkcioniramo. Stike med dopusti le redko ohranjamo, predvsem zato, ker smo že na treningih in tekom sezone toliko časa skupaj, da nam ohranjanje stikov med dopusti ni prioriteta. Seveda, če se vidimo, srečamo kje, gremo z veseljem na pijačo.
Bi rekel, da je žival lahko naš najboljši prijatelj?
Žival je zelo malokrat dvolična. Vedno se te razveseli, te ima neizmerno rada in vedno poskrbi, da te spravi v boljšo voljo. Tudi sam sem odraščal v družbi živali. Največkrat so me spremljale mačke in psi. Trenutno resda nimam hišnega ljubljenčka, ampak si želim sibirskega mačka.
Obstaja kakšno bitje, ki se ga bojiš?
Bojim se kač. Nimam posebnega razloga. Mislim, da ni prijetno, če te na sprehodu ugrizne kakšen gad (smeh). Mislim, da je ta strah nekaj povsem naravnega. Kako bi se soočil z njim? Ja nič, oblekel bi dolge hlače in se pogumno odpravil v svet (smeh).
Prijatelja imaš kvečjemu enega, ostalo so znanci, kolegi, generacija...
In tudi med temi tremi ni vsem za zaupati......