"Dihurji niso primerni za družine z majhnimi otroki, saj imajo med seboj zelo grobo igro," opozarja Maja Čonč iz društva Zverinice. "Če dihur ugrizne odraslega, ta to lahko sprejme. Majhnega otroka pa boš težko prepričal, da ugriz ne boli," pojasni. Povprečna življenjska doba dihurjev je sicer po njenih besedah od šest do osem let.
Največje napake, ki jih delajo lastniki, so, da se pred nakupom ne pozanimajo o potrebah živali. "Dihurja največkrat kupijo kar po trenutnem navdihu, premami jih njegova ljubkost," pravi Čončeva. Poleg tega nekateri kupijo mladiča, saj mislijo, da se bo tako bolj navadil nanje. "To pa je velik stereotip," razlaga. Začetnikom priporoča, naj vzamejo odraslo žival, starejšo od enega leta, saj je večina dihurjev tedaj že kastrirana. Vonj med gonitvijo je pri nekastriranih živalih zelo močan; več je tudi izločkov iz smradnih žlez. "Vonj je zelo močan. Če imaš na primer na hodniku obešeno obleko, jo lahko daš samo še v pralni stroj," opisuje. "Starejše živali so praviloma tudi že socializirane in znajo uporabljati stranišče," še dodaja. Pri stranišču pa po njenih besedah niso tako stoodstotni kot mačke. Treba je vzeti v zakup, da bo včasih treba kakšen iztrebek tudi pobrati. V nasprotju s psi in mačkami se kastracija dihurjev priporoča čim kasneje.
