V šovu ste veljali za najšibkejši člen … se strinjate s tem?
Ko so se že začeli napori, sem bila najšibkejši člen. Ampak zato, ker smo imeli toliko malo hrane in me je najhitreje zdelalo, ker sem imela najmanj zalog. Sicer pa sem imela kondicijo in mislim, da sem bila dobro fizično pripravljena.
Kdo pa mislite, da je bil najšibkejši člen?
Ne bom komentirala.
Kaj se vam je pletlo po glavi, ko ste omagali?
Marsikaj. Predvsem, kaj sledi. Kaj se bo zgodilo, če obupam in grem domov. Vedela pa sem, da bom zato veljala za najšibkejši člen. Zavedala sem se, da moje telo ne bo zdržalo takšnega napora, saj je res težko s tako malo hrane. Ne obupam hitro, zato sem si rekla, da tudi če 'crknem' na tem otoku, me bodo že prišli iskat. Nise želela iti ven mimo plemenskega sveta.
Ko ste se prijavili, ste pričakovali, da bo prišlo tako daleč, da vam bo telo tako odpovedalo?
Tako bom rekla … (smeh) Mislim, da se sploh nisem zavedala, kam se prijavljam. Ne, vedela sem. Nisem pa gledala nobenega celega Survivorja. Videla sem samo odlomke in vse tiste igre so se mi zdele super. Vedela sem, da je malo hrane … Da je bo pa tako malo, si pa nisem predstavljala. To si noben od nas ni predstavljal.
Če bi spremljali Survivorje in če bi vedeli, da je tako malo hrane, bi se vseeno prijavili?
Ja, vseeno bi šla. Tudi zdaj, ko vem, kako je, bi šla.
Bi se morda drugače pripravili?
Jaz sem bila fizično dobro pripravljena. Če bi pa vedela, da bo tako, bi si naredila malo več zalog, bi malo več jedla pred odhodom.
Vi ste največkrat počivali pri dvobojih. Slišala sem, da ste pri tem tudi igrali svojo šibkost in utrujenost …
Jaz nisem nič igrala. Pri določenih igrah smo se manj borili, ko nagrada ni bila tako pomembno. Recimo pri ribiški mreži. Drugič sem počivala takrat, ko sem dol padla. Tretjič pa sem počivala, ker smo izbrali bolj močne člene. Če mislijo, da se to igrala, mislim, da sem odlična igralka. Tega ne moreš zaigrati. Premalo smo jedli, preveč so bili naporne igre.
Koliko pa ste shujšali?
Ne vem, nekih pet kilogramov pa sigurno. Mislim, da sem jih imela maksimalno 45 kilogramov, ko sem prišla nazaj. Jaz sem se same sebe ustrašila, ko sem se videla.
Kaj pa ste, poleg družine, najbolj pogrešali?
Hrano, definitivno.
Udobja ne?
Ne, to pa res ne. Nikoli se nisem nič pritoževala okoli teh stvari. Jaz sem potožila le, ko sem bila utujena in ko so mi pojenjale moči. Tudi to sem hotela prej povedati. Samo mene so izpostavili, da želim domov in da jamram. Drugi dan je Renato rekel, da hoče domov, Maja je nekajkrat rekla, da hoče domov, prikazali pa so, da sem samo jaz tista, ki misli na dom.
Torej je tudi produkcija zmanipulirala to, da ste vi tako izpadli?
Nekaj je sigurno na tem, kako želijo nekoga prikazati. Mene so hoteli pokazati 'zjamrano'. Vendar pa so tudi določeni sotekmovalci nenehno poudarjali, da jaz hočem domov. Za druge tega niso govorili. Jaz sem potožila, da hočem domov, ko sem omagala in takrat so se mi usule tudi solze, ko sem mislila na otroka, čeprav sem si obljubila, da ne bom jokala. Ja, bi rekla, kakor hočejo koga pokazati, kakor njim ugaja …
Videli smo, da redno tečete … Vi ste začeli teči, ko vam je umrl oče, kajne?
Tekla sem že prej, ko pa mi je oče umrl sem šla prvič odteči 21 kilometrov. To je bila zame neka terapija, kjer sme vsa svoja čustva dala ven, se zjokala …
Koliko ste bili stari, ko vam je umrl oče?
Devetnajst, konec srednje šole.
Kakšen odnos sta imela?
Jaz sem bila edinka, bila sem njegova varovanka. Zame se je zelo bal. Ker smo doma imeli gostilno in je vedel, kaj se dogaja po gostilnah in zabavah me je nenehn ščitil pred tem. Še pri devetnajstih sem se mogla jokati, da sem lahko kam šla. Vzgajal me je zelo strogo, želel mi je vcepiti delovne navade. Takrat se mi je zdel najbolj siten oče na svetu. Ampak to je bilo takrat, ko sem bila mlada. Zdaj vidim, da mi je dal delovne navade in da sem zato bolj pridna. Veliko me je naučil. Ko sem bila stara 15 let, sta šla starša na morje in sem sama vodila gostilno v tem času. Naročala sem pijačo, zaključevala blagajne, po tleh pomivala …
Kako vas je njegova smrt zaznamovala?
Od njegove smrti dalje imam velik strah pred cestami. Tudi, ko slišim rešilca, kličem bližnje, kje so. Mož ima motor in mi čisto nič ne diši. Mene je grozno strah cest, ker je imel oče prometno nesrečo tik pred domom. To me je res zaznamovalo. Bojim se, da bi se mi kaj podobnega zgodilo, to mi je grozno.
Za koga sicer v šovu navijate?
Za žensko, za Simono, Tejo in Majo.
Kdo pa mislite, da ima največ kvalitet za zmago?
Po borbenosti bi izpostavila Sandija. On je tako borben in mislim, da je v glavi najbolj močen. Glede na to, da ve, da je vedno na tapeti, mislim, da je on tisti, ki izstopa.
Boste šov še spremljali?
Seveda, da vidim, kaj mi je bilo prizanešeno! (smeh)
"Ni vedela kam se prijavlja ?" ma seveda, kdo bo tej koklji to verjel ? Pohlep po nagradi !!!!!
A je v teh debilnih šovih kakšen kandidat, ki za sabo nima solzave zgodbe, s katero si želi nabirati "politične točke", kar je že samo po sebi zavržno dejanje? A je kdo, ki je vesel, zdrav, radosten, poln življenja in… ...prikaži več energije.....? Aja, taki imajo pospravljeno podsrešje in se ne prijavljajo na te bedarije?