Moj najhujši zmenek do zdaj se je zgodil nekega posebno mrzlega zimskega dne.
Tisti dan, bila je nedelja, sem se po končani službi (delala sem kot blagajničarka) vsa vesela preoblekla iz uniforme v svoja skrbno izbrana oblačila, si med ličenjem pred ogledalom v skupnih garderobah zaposlenih celo veselo popevala in nato vsa na trnih od pričakovanja odšla pred trgovski center, kjer naj bi se dobila.
Na mrazu sem čakala celih 20 minut in sem mislila že oditi (škoda, da nisem!), potem se je pa le prikazal. Če ne bi bil edina oseba, ki je prišla v bližino trgovine, sploh ne bi vedela, da je to on! O kakršnikoli podobnosti resničnega moškega s tistim na fotografiji ni bilo ne duha ne sluha, oblečen je prišel v ponošene kavbojke in povaljano jopico, poleg tega se mu je na ustnici bohotil herpes v velikosti graha. Kam je šla tista simpatičnost, ki jo je izžareval na fotografiji, ki mi jo je predhodno poslal s telefona, še danes nimam pojma. Za najin zmenek se mu ni dalo niti malo urediti, kar me je že na začetku odbilo. Pa sem vseeno lepo pozdravila in predlagala sprehod do najbližje kavarne, ker sem po 20-minutnem čakanju že res zmrzovala.
Odpravila sva se. Kar takoj mi je začel razlagati o tem, kako kot črna živina gara v službi, kako ga vsi izkoriščajo za pisanje seminarskih nalog na faksu (besede NE očitno ni poznal), kako so ga kot trenerja dekliške nogometne ekipe grdo prevarali in vrgli s položaja pa še in še ... njegovemu pritoževanju nad vsem in vsakomur ni in ni bilo konca. Vsaka moja beseda spodbude ali nasveta je padla na nerodovitna tla, saj je eno temo pač opustil in nadaljeval s pritoževanjem na drugem področju. Na moje mnenje se ali sploh ni oziral ali pa dejansko zavil z očmi in se "vsevedno nasmehnil". Ob vprašanju, kako dolgo je že samski, je začel neumorno razlagati, kako še vedno ljubi svojo bivšo (od njunega razhoda so minila skoraj tri leta) in mi opisal množico njunih skupnih doživetij, in da, pravilno ste uganili – ena je bila bolj neumestna od druge. O tem, kako je ob pogledu na razgaljeno telo (še nedolžne) bivše punce z neizmerno hitrostjo spet oblekel svoja oblačila in brez pojasnila izjavil, da se mu mudi domov, nisem mogla ostati tiho in sem mu rekla, da se mi tako ravnanje zdi nezrelo in da mi deluje kot popoln idiot. Nato sem že z eno nogo vstopila v kavarno, pa me je povlekel nazaj, češ da prosi, naj ne hodim noter, ker tam kelnari nekdo, s katerim se ne razumeta.
Takrat mi je postalo dovolj in sem rekla, da grem domov, da je "zmenek" končan. Hitro sem zakorakala nazaj proti avtomobilu, tipček pa je tekel za mano in mi hitel praviti o svojih barantaških sposobnosti na indijski tržnici, kjer je bil na dopustu, ter o svoji priljubljenosti pri najstnicah. Očitno je s tem hotel popraviti celoten slab vtis, a ga je s tem zadnjim obupanim poskusom samo še poslabšal. Domov sem prišla cela premražena in še vedno presenečena nad najslabšim zmenkom, kar sem jih kdaj doživela.
On je v najinem nestrinjanja polnem zimskem sprehodu videl obetaven začetek nove romance, saj mi je še cel dan pošiljal zaljubljena sporočila in na naju že gledal kot na par. Po mojem tretjem zaporednem sporočilu, v katerem sem mu dobesedno dala vedeti, da sem imela najhujši zmenek in da se mi zdi popoln idiot, sem dobila hitro spremembo njegovega mnenja v smislu "vse ženske ste enake, pre*lete ku*be, ne mi pisat, ko boš rabila pravega moškega in se počutila osamljeno ..."
Očitno sem bila na zmenku z gospodom Žrtev.
Bralka Naletela
