Magazin
120 ogledov

Bolj potrebna ne bi mogla biti

seks iStockphoto
Zleknjena na posteljo in oblečena v najnovejše privlačno perilo sem ga komaj čakala. Rahlo sem se odišavila z dragim parfumom, odgrnila odejo vse do boka in pokazala svoje dolge noge.

Na hodniku so se zaslišali koraki, vznemirjenje v meni je raslo in končno so se počasi odprla vrata. Potem pa razočaranje. "Oprosti ljubica. V delovni sobi moram še nekaj dokončati." Ostala sem brez besed, besna in maščevalna. Najraje bi mu zavila vrat, a rekla nisem ničesar. Še kake pol ure sem se zvijala po postelji, nato pa naposled vstala in krenila proti njegovi delovni sobi. V spodnjem perilu sem tiho stopila za njegov hrbet in mu dlani položila na ramena. Urejal je zahteven spis za službo, a se ni hudoval, ko sem s prsti začela nežno masirati njegova ramena. Bil je ves napet in je potreboval sprostitev. Nisem bila več jezna nanj, saj mu prav nič ne zavidam odgovornega dela, ki ga opravlja.

Končno se je z rokami odmaknil od računalniške tipkovnice in se mi prepustil. Po kaki minuti ali dveh sem ga na vrtljivem stolu obrnila proti sebi. Odprtih ust je zijal vame in si me ogledoval od glave do pet. "Tole torej zamujam," je zavzdihnil. "Ko bi le vedel." Sedla sem mu v naročje in ga opazovala pri raziskovanju mojih oblin. Dejal je, da je perilo kot sešito zame in da še dobro, da zunaj ne hodim takšna, sicer bi me že ugrabili. Poljubila sem ga na usta, on pa me je še bolj čvrsto objel okoli pasu. Bila sem vesela premikanja pod seboj, saj se je prebudil tako zaželeni korenjak. Že dolgo nisem videla drugega kot njegovega in ni mi bilo žal. V hlačah hrani res lep primerek moškega ponosa in večkrat se mi zdi, da ga hrani celo preveč.

Izbezala sem ga izza odpete zadrge in z levico poskrbela, da je povsem otrdel. Kmalu je pozabil na delo in mislil le še na moje prsi, jih gnetel in reševal iz objema čipkastega nedrčka, nato pa z ustnicami planil po ljubkih bradavičkah. Vzdihovala sem še nekoliko glasneje in bolj strastno kot sicer. To ga je še močneje vzburilo in kmalu mi je dejal, da bi me rad na svoji pisalni mizi. Prenosni računalnik je poletel na drugo stran zloščene ploskve, njegovo mesto pa je zasedla moja zadnjica. Še vedno je bilo zelo toplo zaradi segrete baterije in rekla sem, da bom vsak hip pregorela.

Ko se mi je bližal s svojim ogromnim korenjakom, se mi je preko lic raztegnil nasmešek, noge pa so se razletele pred njim. Podprl jih je z rokami in se povsem približal. Eno nogo sem položila na stol, drugo mi je še vedno držal, s prosto roko pa se prijel za zajetnega tiča in ga popeljal v vesolje zabave. Dlani sem uprla v mizo, nekoliko privzdignila zadnjico z nje in se nastavila njegovemu naletu. Zarinil je vame, da mi je za hip zmanjkalo sape, nato prav počasi potegnil orjaka k sebi in se znova zabil med moja stegna. Ječala sem od užitka ter suvala z boki proti njemu, on pa je pograbil moji ritnici in me dvignil k sebi. Nenadoma sva plesala po sobi. Sedela sem mu v naročju, se z nogama ovila okoli njegovega telesa in se zadovoljno nabijala na tiča pod seboj.

Prislonil me je k s teni, kjer sva po nesreči pritisnila stikalo za luč in se znašla v popolni temi. Bilo nama je vseeno. Kar sva potrebovala, sva imela pri roki. Spraševala sem se, kako dolgo lahko zdrži z menoj v rokah, in kazalo je, da se prav nič ne utrudi. Vseeno pa sva se preselila na tla, kjer sem legla na mehko preprogo in z roko iskala njegovega lepotca, da bi ga popeljala nazaj k svoji potrebni mucki. Znova je njegov kabinet napolnilo moje javkanje in prošnje po tem, da bi me obdelal močno. To imam rada, ko se znajdem na točki, ko bolj potrebna enostavno ne bi mogla biti. Suval je vame s svojim korenjakom, me divje grabil za ritnici in mi sesal jezik v svoja usta.

Nenadoma se je dvignil nad mene, dlani naslonil na joški in se začel še hitreje zabijati vame. Prihajalo mi je, kot bi si lahko le želela, nato pa je še sam odskočil, obstal nekoliko nad menoj na kolenih in izbrizgal vrelo seme po meni. Bilo je nesramno in skrajno pokvarjeno, a mi je bilo še kako všeč. Vedela sem, da je še vedno nor name, le od dela ga moram vsake toliko odtegniti, pa bo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.