Čez dva dni se bo zgodil konec sveta. No, vsaj tako pravijo tisti, ki verjamejo v usodnost datuma 21. 12. 2012, o kateri so pisali Maji. Pa so res? Če vprašate ezoterike in okultiste, prav gotovo, če vprašate arheologe in antropologe, pa nikakor. Ivan Šprajc z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se že vrsto let posveča mezoameriški arheologiji in arheoastronomiji, kot doktor znanosti spada med zadnje, zato ni presenečenje, da bo prav na ta dan v Cankarjevem domu imel predavanje Danes konec sveta? Stari Maji in moderni preroki. “Ideje o koncu sveta so tako kot tiste o duhovni prenovi razširili posamezniki, ki pripadajo raznim strujam ezoterikov, okultistov, pripadnikov novodobnih gibanj in tako dalje,” priljubljenost apokalitičnih idej komentira Šprajc, ki meni, da se gotovo tudi zelo dobro prodajajo, “kar je poglavitna motivacija sodobnih 'prerokov'; doslej je izšlo že več kot tisoč knjig s to tematiko – resne lahko preštejemo na prste ene roke –, da o poplavi besedil na spletu niti ne govorimo”.
Ideje brez osnove
Maji po njegovih besedah niso pisali ne o duhovni preobrazbi ne o koncu sveta, “le nekateri miti govorijo o prejšnjih kozmičnih erah, ki so se končale z uničenjem sveta”, datum 21. 12. pa so konkretno omenili samo dvakrat, in sicer kot nekakšno obletnico dogodkov v njihovem času. Kljub temu je pred slabimi 50 leti začelo tleti prepričanje, da prihaja naš konec. “Med najzgodnejšimi omembami je bil najodmevnejši komentar, ki ga je zapisal arheolog Michael D. Coe v svoji poljudni knjigi The Maya, katere prva izdaja je izšla leta 1966,” zametke zloglasnega 21. 12. 2012 opisuje Šprajc, apokaliptične interpretacije pa so spodbudile predvsem prerokbe v knjigah Chilam Balam – rokopisih iz kolonialnega časa, zapisanih v 18. stoletju in kontaminiranih s krščanskimi nazori. “Nekatere so ugodne, druge neugodne, nobena pa ni apokaliptična in se ne nanaša konkretno na 21. 12. 2012,” ob tem pravi Šprajc in poudarja, da je večina interpretacij, ki jih najdemo v knjigah in na spletu, izmišljotina avtorjev, saj njihove trditve v slogu “Maji so vedeli ...”, “Maji so rekli ...” nimajo nobene osnove v majevskih zapisih. Osnova ali ne, svet zdaj že nestrpno čaka petkov konec, in ko bomo preživeli tega, ni vrag, da ne bomo že naslednji dan začeli čakati novega, s čimer se, “glede na to, da jih je bilo doslej že toliko”, strinja tudi Šprajc.