Na to, da je v Sloveniji na področju avtorskih pravic še dosti nedorečenega ali v primeru SAZAS
vsaj problematičnega, je opozorila ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino
Maja Bogataj Jančič, ki se je osredotočila na obvezno kolektivno upravljanje
avtorskih pravic v Sloveniji, ki velja tudi za nečlane organizacije, denimo SAZAS.
V primeru kolektivnega upravljanja je Bogataj Jančičeva opozorila predvsem na njegove
negativne razsežnosti, denimo netransparentnost, neučinkovitost in nedemokratičnost. Kolektivno
upravljanje z avtorskimi pravicami velja tudi za nečlane SAZAS. Jasnih rešitev ni podala.Zbrane je
opomnila, da je potrebno pravne zadeve uskladiti z realnimi.
|
Tudi v Sloveniji namreč deluje mreža odprtih licenc.
|
|
Creative Commons (CC) ustvarjalcem ponuja vnaprej pripravljene licence. S temi jasno določijo dovoljene in nedovoljene uporabe svojih del, ki tako lahko svobodno krožijo med uporabniki. |
Na Nizozemskem so se uskladili in pripravili teren za sodelovanje. Kolektivne organizacije nimajo monopola. Nizozemski predstavnikn Paul Keller je povedal, ja potrebno še veliko narediti na tem področju.
Pisatelji
Pisatelje je na debati zastopal predsednik Društva slovenskih pisateljev in mladinski književnik Slavko Pregl, ki se zadnje čase močno zavzema za izboljšanje materialnega položaja avtorjev. Pregl je dejal, da imajo na društvu svoj portal sicer na odprti licenci CC, objavljena gradiva so brezplačna.
Kar pa zadeva literarne ustvarjalce, je treba v prvi vrsti poskrbeti za njihov boljši finančni položaj. Legalno jim krade država, brez slabe vesti jih opeharijo založbe, skratka, pisatelji so glede avtorskih pravic nemočni ter pristajajo na poniževalne razmere.
