9 mejnikov pri razvoju otroka

Nasmeh (pri osmih tednih)
Morda bo kdo mislil, da gre le za napenjanje, vendar se je dojenček pri osmih tednih že sposoben zasmejati. In zakaj traja toliko tednov? Njegov živčni sistem in vid se razvijeta do te mere, da vas že vidi in se nasmehne kot odgovor na vaš smeh. Nasmeh je njegova prva družabna veščina, obenem pa znak čustvenega razvoja. Otrok že nakazuje, da loči med različnimi čustvenimi stanji – zaveda se veselja, ko je z vami, in žalosti, ko vas ne vidi.

Prevračanje (pri dveh ali treh mesecih)
Medtem ko leži na trebuhu, se lahko otrok že dvigne na roke v dvignjen položaj, se pozibava naprej in nazaj ali brca z nogo. Če je dojenček že dovolj močan, se bo lahko tudi prevrnil. Prvič bo pri tem morda celo zajokal. Pri petih mesecih se že obrne s trebuha na hrbet in obratno, saj to zahteva malo več koordinacije. Prevračanja ga ni treba učiti, zagotovite mu le varen prostor.

Prijem (tri ali štiri mesece)
Po prvih dveh mesecih začne dojenček ocenjevati predmete v prostoru, pri tem pa jih že poskuša zagrabiti. Če bo kakšen predmet izpustil, ga lahko že pobere, tako pa se bo učil uporabljati prstke. Zna že stresati ropotuljico ali jo doseči, če visi nad njim. S tem, ko grabi po predmetih, se začenja igrati, ali sam s sabo ali z vami.

Objem (pet mesecev)
Dojenček se bo kar hitro naučil objeti mamico ali očka ter druge ljudi, ki so mu blizu. Enako bo s plišastimi živalmi ali drugimi predmeti, ki jih obožuje. Objema se nauči tako, da opazuje druge. Ne marajo pa vsi dojenčki objemanja, zato ne jemljite tega osebno. Morda se bo objemal ob drugih priložnostih, kot je na primer dojenje.

Igranje skrivalnic (šest mesecev)
Vsi otroci so nori na igre, kot vas najprej vidijo, nato pa ne. Če vašega obraza ne vidijo, ker ga skrivate za dlanmi, se ga bo z glasnim nasmeškom razveselil, ko ga boste znova pogledali. Nekaj mesecev kasneje se bo znal že sam skrivati, a seveda le tako, da on vas ne bo videl.

Sedenje (osem mesecev)
Ko ima otrok dovolj ravnotežja, moči v rokah, glavi, vratu in spodnjem delu telesa, bo zmožen sedeti in videti svet s popolnoma druge perspektive. Poskušal se bo še dvigovati, da vidi, ali se ga da videti še kako drugače. Sprva ne bo mogel sedeti dolgo časa in si bo pri tem pomagal z rokami. Motivirajte ga z igračo, ki jo postavite pred njega, potem pa jo premikajte levo in desno in ga s tem spodbujajte, da jo bo poskušal zagrabiti. Kmalu bo lahko sedel brez vsakršne pomoči.

Plazenje (od šest do deset mesecev)
Potem ko bo otrok že sedel samostojno, ne bo minilo dolgo, ko si bo širil obzorja. Iz sedečega položaja se bo poskušal dvigniti na vse štiri. Ko bo preveril, da ga roke držijo pokonci, se bo začel plaziti. Nekateri otroci se začnejo premikati brez tipičnega giba z rokami in koleni. Lahko bo drsel po trebuhu, se prekucnil ali pristal na ritki. Naredite mu prostor, da se bo lahko čim več gibal, obenem pa zavarujte ostre dele po stanovanju. Še sami mu sledite po rokah in kolenih.

Dvigovanje (osem mesecev)
Do te starosti se je otrok zanašal na vas, da ga boste dvignili. Okoli osmega meseca pa so njegovi trup in nožne mišice že tako čvrsti, da se lahko že postavi na noge. Do zdaj ima že več samozavesti, saj lahko že samostojno sedi, se prevrača in plazi. Sprva bo iskal stvari, za katere se bo lahko oprijel in se poskušal dvigniti – lahko že v posteljici, na ročaj kavča ali za vašo nogo. Ko se bo le uspel dvigniti, pa še ne bo znal upogniti kolen in se premakniti ali sesti. To bo znal med desetim in dvanajstim mesecem.

Hoja (med desetim in osemnajstim mesecem)
Prvi korak velja za velik preskok v otrokovem razvoju. Hoja zahteva moč v mišicah, koordinacijo in ravnotežje ter seveda dovolj čustvene zrelosti. Pri plazenju je otrok le nekaj centimetrov nad tlemi, pri hoji pa mora imeti malo več samozavesti. Začetniki se zato morda več tednov pri hoji oklepajo pohištva. Ko se bo otrok navadil hoditi, bo lahko v rokah že nosil predmete, kar pa mu bo predstavljalo igro in interakcijo.