Kranjski Auris ima skupaj s podružnicami v Tržiču, Škofji Loki in na Jesenicah več kot 600 članov, a ker je delovanje društva v javnem interesu, pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč zaradi izgube sluha. Sicer pa ima 10 odstotkov vseh ljudi okvaro sluha, kar polovica ljudi nad 65. letom starosti ima težave s sluhom, nekateri imajo tudi poklicno bolezen.
Na Gorenjskem ima težave s sluhom okoli 20 tisoč ljudi. Ker je v naši družbi vedno več starejših, je tako vedno več ljudi, ki slabo slišijo. V Sloveniji nosi slušni aprat med 70 do 80 tisoč ljudi, še enkrat toliko pa jih je na poti, da dobijo slušni aparat. »Pri očalih je stvar bolj preprosta, saj jih samo nadeneš na nos in bereš. Slušni aparat pa mora bi pravilno nastavljen. In če je ropot, ne pomaga nič,« je povedal član Boris Horvat Tihi.
Gluhoslepa študentka doktorskega študija
Na prireditvi so navzoči zaploskali gledališki skupini, s pravim recitalom Kaj je življenje? pa je navdušila gluhoslepa Metka Knez, študentka 3. letnika doktorskega študija izobraževanje učiteljev in edukacijske vede na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
»Življenje je kot mavrica, saj za dežjem vedno posije sonce,« je Metka ob prijazni pomoči tolmačke še enkrat za novinarje ponovila njej ljube verze. In mavrica, ki jo je tudi upodobila na platno, bo do 10. oktobra krasila steno ob županovi pisarni. Čeprav je iz Ljubljane, je članica kranjskega Aurisa , ker ji ta nudi osebno asistenco.
Na vprašanje, kako doživlja koronakrizo, je odgovorila, da se ji je bilo težko navaditi na masko. A njej je bilo nekoliko lažje, ker je bila operirana in se navaja na poslušanje.
Veseli vsakega s prozorno masko
Številne stiske so namreč prišle na plano ob pojavu novega koronavirusa. Največ pomoči potrebujejo starejši nad 65 let, ukrepi, ki jih je prinesla nova realnost, pa so najbolj prizadeli prav njih, predvsem v domovih za starejše. Dodatna zavora za gluhe in naglušne so zaščitne maske, saj si večina pri komunikaciji s slišečimi pomaga z odčitavanjem z ust, kar jim je v tem obdobju povsem onemogočeno. Zato se razveselijo vsakega sogovornika, ki uporablja prozorno masko.
Kranj bi rad certifikat Občina po meri invalidov
Zbrane je na odprtju razstave nagovoril tudi kranjski župan Matjaž Rakovec in izročil posebno zahvalo sekretarki društva Zlati Crljenko za njen 35-letni prispevek pri delu z gluhimi.
Mestna občina Kranj sicer namerava v prihodnje pristopiti k projektu Občina po meri invalidov. Župan je tako že imenoval Svet invalidov, saj je potrebno razmere najprej analizirati. V praksi pa bodo v prihodnje ranljive skupine občanov dobile večje prilagoditve za vsakdanje delovanje.
Iz mestnega jedra na Huje
Društvo gluhih in naglušnih je bilo ustanovljeno leta 1955 v starem mestnem jedru Kranja, prvotno se je imenovalo Organizacija zveze gluhih Jugoslavije, okrajni odbor Kranj. Pozneje se je večkrat preimenovalo, je navedla predsednica Aurisa Alenka Dobnikar. V nadaljevanju je izpostavila več posameznikov, zaslužnih za to, da so se preselili in da ima društvo hišo na Hujah 23a, v kateri izvajajo svoje programe.
»Kjer je volja, tam je pot, je zapisal znameniti Kranjčan, alpinist Nejc Zaplotnik. In to je tudi naš moto, saj skupaj zmoremo več in bolje. S ponosom in veseljem skupaj nadaljujemo po poti,« je odločena Alenka Dobnikar.
