Kustosinji Gorenjskega muzeja, avtorici razstave in zloženke, ki je izšla ob tej priložnosti, Anja Poštrak, in mag. Barbara Kalan, sta izpostavili, da je Franc Jožef I. med kar 68-letnim vladanjem, med letoma 1848 in 1916, dal Slovencem možnost za razvoj in napredek na številnih področjih. Eden izmed pomembnejših projektov je bilo dokončanje južne železnice in obnova Ljubljane po velikem potresu leta 1895.
Tako kot danes se tudi v preteklosti državljani niso vedno strinjali z odločitvami vlade – velikokrat so bili nezadovoljni z državo, v kateri so živeli. V cesarstvu so letele predvsem na račun reševanja nacionalnih vprašanj. A kljub vsemu so svojega cesarja vedno slavili in častili. In tako je bilo tudi ob Franc Jožefovem edinem obisku Gorenjske.
"Preprosti ljudje so imeli le redko priložnost, da so vladarja videli in slišali v živo, zato so ga na njegovi poti po Gorenjski hiteli pozdravljat z največjim navdušenjem in spoštovanjem. To je bil dogodek, ki je ostal v ljudskem spominu predvsem pri kmečkem prebivalstvu še dolgo po tem, ko ni bilo več ne cesarja in ne Avstro-Ogrske."
Na fotografiji avtorici razstave, kustosinji Gorenjskega muzeja: na levi strani mag. Barbara Kalan, na desni Anja Poštrak.
In kako je potoval? Iz Ljubljane je s kočijo preko Mengša, Kamnika in Most pripotoval v Cerklje in Šenčur, od tam pa v Kranj. Iz Kranja je z dvornim vlakom odpotoval v Lesce in nato s kočijo v Begunje ter naprej na Bled. Z Bleda ga je kočija spet odpeljala nazaj v Lesce, od koder je z vlakom odpotoval proti Jesenicam.
Preden je po dveh dnevih zapustil Gorenjsko, so ga pozdravili še domačini na železniški postaji na Dovjem. Gorenjci so ga povsod sprejeli "z nepopisljivim navdušenjem", "slovesno in častitljivo".
V spomin na cesarjev obisk so nad vrati v zakristijo v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah vzidali ploščo iz črnega marmorja. Plošča je danes shranjena v zakristiji cerkve, ogledati pa si jo je mogoče na razstavi v Kranju.
Hitro je pozabil na obljubo ob prisegi
Ko je Franc Jožef Karl 2. decembra 1848 prisegel kot cesar Franc Jožef I., je imel komaj 18 let. Veliko vlogo pri tem, da je postal cesar, je imela njegova mati Zofija. Ob prisegi je obljubil svobodo za vse in enakopravnost med ljudmi. Na to obljubo pa je hitro pozabil, sta izpostavili avtorici razstave.
Najprej je dokončno zadušil revolucijo, prav tako ni bilo ne duha ne sluha o obljubljeni ustavi. Uvedel je strog politični režim: glavno besedo so imeli birokracija, vojska in katoliška cerkev. Sebe je videl kot vladarja, ki je bil "neposredno od Boga pozvan na vlado".
Slovenci so cesarju ob njegovem obisku v naših krajih vzklikali "Bog žívi dom, Bog žívi carja!". Nad njim so se navduševali tako preprosti ljudje kot tudi slovenski izobraženci in politiki. To se je najbolj izražalo ob počastitvi različnih cesarjevih praznikov: z njim so se veselili ob rojstnih dnevih in obletnicah kronanja. K popolni podobi cesarja in monarhije je prispevala tudi vzgoja v šolah, cerkvah in društvih ter propaganda v časopisih. Predstavljal je trajnost in trdnost. Veliko navdušenje je vedno znova poželo njegovo sicer skromno poznavanje slovenščine. Vse do svoje smrti je bil prava politična ikona monarhije. Večje kritike na njegov račun so se izoblikovale šele v okviru spominov, ki so nastajali že po razpadu habsburške monarhije, sta izpostavili avtorici razstave.
Obiskovalci v Prešernovi hiši v Kranju, ki so jo slovesno odprli 11. julija 2023, natančno na dan, ko je cesar Franc Jožef pred 140 leti pričel prvi in edini obisk na Štajerskem in Kranjskem.
Dvorni vlak s salonskim vagonom
Potovanja Franca Jožefa I. so bila kombinacija starega in novega: potoval je s kočijo in vlakom. Na kratkih razdaljah je cesar uporabljal dvorni vlak, ki so mu priključili še salonski vagon. Cesar Franc Jožef I. je potovanje pričel 11. julija 1883, ko ga je pozdravilo pol ure trajajoče zvonjenje v vseh cerkvah po Kranjskem, je poročal Slovenski narod.
Sprejemi Franca Jožefa med njegovimi obiski so se odvijali po vnaprej pripravljenem scenariju in so si bili zelo podobni. Ob prihodu so cesarja pred začasnim slavolokom sprejeli župan in drugi mestni veljaki, nato so ga pozdravili šolarji in člani društev. Sledili so pozdravi predstavnikov vojaških in verskih oblasti. Običajno se je cesar z župani in duhovščino zadržal v kratkem pogovoru. Z nekaj besedami, ki jih je Franc Jožef izrekel v slovenščini, naj bi jasno pokazal naklonjenost do slovenskega jezika. Nato si je v krajih, ki jih je obiskal, moral ogledati cerkev, bolnišnico ali kakšno drugo pomembno ustanovo. Med daljšimi obiski so k cesarju na slavnostno večerjo povabili same imenitne goste. Neredko so v njegovo čast priredili svečano razsvetljavo, ki so jo spremljali koncerti, vojaške godbe in podoknice.
Na Primskovem so se pražnje oblekli
"Ko pa se je dne 16. julija ura ena čez poldne bližala, o kteri so se cesar skoz Premskovo v Kranj peljali, je vse, kar je moglo, v praznični obleki hitelo na Premskovo, kjer so se imeli cesar vstaviti in iz voza stopiti," beremo na razstavi v Prešernovi hiši.
V posameznih gorenjskih krajih so med njegovim edinim obiskom tekmovali v tem, kako bi kar najbolj goreče izraziti vdanost do presvetlega cesarja in s tem ljubezen do domovine. Cesarjev prihod v Kranj sta tako naznanila zvonjenje in mogočen topovski strel. Hiše v mestu so bile obnovljene in lepo okrašene z zelenimi venci in zastavami.
Kranjski občinski odbor je pomembnost cesarjevega obiska poudaril s prenovo vodnjaka na Glavnem trgu. Kamnit bazen so zamenjali z litoželeznim. V spomin na cesarjev obisk je novi vodnjak na eni strani krasil napis: "Ob prihodu cesarja Franca Jožefa I., dne 16. julija 1883 v mesto Kranj", na drugi strani pa mestni grb.
"Najlepša kaznilnica"
V Lescah so cesarja poleg domačinov pričakali tudi Ljubljančani, ki so že prej prišli z vlaki z vozovnicami po znižanih cenah. Poseben vlak je pripeljal tudi iz Trbiža. V Begunjah si je Franc Jožef ogledal žensko kaznilnico. Graščino Katzenstein so namreč leta 1875 avstrijske oblasti odkupile od njenega zadnjega lastnika Jermana in jo preuredile v žensko kaznilnico. Vodile so jo sestre usmiljenke. Ob njenem obisku naj bi bil cesar Franc Jožef I. navdušeno vzkliknil: "To je moja najlepša kaznilnica!"
Dober mesec pred cesarjevim obiskom so hiteli popravljati cesto od Lesc proti Bledu. Vse so torej uredili, le vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo. Dež je razmočil makadamske ceste, tako da potovanje v kočiji ni bilo najbolj prijetno.
Nepozabna razsvetljava
S čolnom so cesarja odpeljali na Blejski otok, kjer je obiskal cerkev sv. Marije Device. Ko je stopil iz cerkve, "zasveti se vse jezero in vsa okolica v jednej luči". Cesarju so namreč Blejci priredili nepozabno razsvetljavo z lučkami in s kresovi po vsej obali jezera, na jezeru pa je bilo več kot sto čolnov, okrašenih z lampijončki.
Slovesnosti na jezeru in ob njem so se zaključile šele okrog enajstih, ko je Franc Jožef v Mallnerjevem hotelu končno lahko legel k počitku. Naslednji dan se je odpeljal do Lesc odpeljal s kočijo, nato pa z dvornim vlakom na Jesenice, kjer se je še zadnjič sprehodil med zbrano množico, podravili pa so ga tudi na železniški postaji na Dovjem. Za slovo so še enkrat "zagromeli možnarji in zvonovi so lepo pritrkavali".
Da je bil Franc Jožef I. priljubljen vladar, priča tudi naslednje: ob praznovanju 40-letnice njegovega vladanja so v Ljubljani odprli današnji Narodni muzej Slovenije, ob 60-letnici vladanja so mu leta 1908 v današnjem Miklošičevem parku postavili spomenik. Njegov potret pa je visel na stenah mnogih domov.
Razstava v Prešernovi hiši v Kranju (Prešernova 7) bo odprta do 1. oktobra 2023, in sicer od torka do nedelje med 10. in 18. uro, ob ponedeljkih sta Gorenjski muzej in torej tudi Prešernova hiša za obiskovalce zaprta.
a to je priprava na obnovitev monarhije oz združitev nekdanjih pokrajin monarhije?
Tipični nemški kmetavzar!