Program bodo v ponedeljek otvorili s poklonom eni osrednjih figur svetovnega filma, letos preminuli režiserki Agnès Varda. V torek se bodo pogovarjali o filmskih adaptacijah klasike Emily Brönte, Viharni vrh, in si ogledali drzno priredbo omenjene knjige, pod katero se podpisuje angleška režiserka Andrea Arnold.
V sredo se bodo poglobili v življenje in delo novozelandske pisateljice Janet Frame, četrtkov večer posvečajo politični teoretičarki in filozofinji Hannah Arendt, v petek pa se ob filmu Urše Menart My Last Year as a Loser / Ne bom več luzerka (2018) pogovarjajo o prekarnosti na področju literarnega ustvarjanja.
Sobotni večer bo v znamenju kampanje #jaztudi. Improvizacijska skupina Improške bo izvedla branje pričevanj spolnega nadlegovanja in nasilja v kampanji #jaztudi. Dogodek bo pospremila projekcija filma Mustang (2015), v katerem spremljajo navdihujočo zgodbo o petih odraščajočih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.
Program v nedeljo zaključujejo s filmom Banda punc (2014), zgodbo o odraščajočemu dekletu, ki išče svojo identiteto, razpeta med lastnimi željami in pričakovanji družbe.
Vstop na vse dogodke je BREZPLAČEN.
V primeru dežja program ODPADE.
PROGRAM
PONEDELJEK, 12. 8.
19:00
Ljubljanska feministična tura s filmsko-literarnim zasukom
Na turi, ki jo posvečajo Agnès Varda, "potepuhinji feminističnega filma", bodo spoznavali pisateljice, pesnice, filmske ustvarjalke, arhitektke in druge umetnice, politične voditeljice, članice AFŽ in še mnoge znamenite, a večinoma pozabljene slovenske ženske ikone.
Obvezna prijava (do zapolnitve mest) na ana.sturm@kinoteka.si.
21.00
Brez strehe in zakona (Sans toit ni loi)
Agnès Varda, Francija, 1985, 106', sp
Pozimi na jugu Francije v jarku najdejo zmrznjeno truplo mlade ženske, potepuhinje (izjemna Sandrine Bonnaire). Skozi intervjuje in spomine sledimo njenim zadnjim tednom pred smrtjo, ko sama šotori in se srečuje z neznanci: v starem dvorcu z nekim moškim kadi hašiš, zaljubi se v tunizijskega delavca in z njim obrezuje vinsko trto, nekaj časa živi na dvorišču hiše hipijevskega para. Čeprav jo mnogi skušajo usmeriti na pravo pot, je njeno potepuško življenje zavestna izbira, iskanje svobode.
TOREK, 13. 8.
20.00
Transformacije knjige Viharni vrh: predavanje in diskusija
Zakaj je Viharni vrh eno izmed temeljnih del svetovne literature in kaj ga dela relevantnega tudi v sodobnem času? Roman Emily Brontë predstavi neverjetno žive junake in nagovarja aktualne teme, filmska priredba Andree Arnold pa se jih loti na povsem nov način. Filmska kritika Ana Jurc in Igor Harb bosta premlevala razvoj tematik, junakov in simbolizma skozi skoraj dve stoletji in različne medije.
Prebran roman ni predpogoj za udeležbo na pogovoru ali ogled filma.
21.00
Viharni vrh (Wuthering Heights)
Andrea Arnold, VB, 2011, 129', sp
Yorkshirski kmet na svojo osamljeno kmetijo sredi močvirij nekega dne pripelje pretepenega in zapuščenega dečka, ki ga je našel na ulicah Liverpoola. Fant dobi ime Heathcliff in kmet ga sklene vzgajati skupaj s svojima otrokoma. V pusti, vetrovni in surovi pokrajini se med kmetovo hčerko in divjim dečkom kmalu splete tesna in usodna vez. Drzna in nadvse izvirna priredba angleške literarne klasike nas s pomočjo izjemne fotografije popelje v prvinski svet ljubezni, sovraštva in maščevanja.
SREDA, 14. 8.
20.00
Vstopate v človeško srce: predstavitev zbirke in pogovor
Predstavitev zbirke kratkih zgodb Vstopate v človeško srce (LUD Literatura, 2013) novozelandske pisateljice Janet Frame s prevajalko Julijo Potrč ter pogovor s prevajalko Tadejo Spruk ob filmu Angel za mojo mizo, ki temelji na avtoričinih avtobiografijah. Povezuje Andrej Hočevar.
21.00
Angel za mojo mizo (An Angel At My Table)
Jane Campion, Nova Zelandija, 1990, 158', sp
Življenjska zgodba najbolj znane novozelandske pisateljice Janet Frame. Njene tesnobe, strahovi in notranja eruptivna moč so obsojeni na klinično obravnavo. Obenem intimen in epski, bridko prizemljen film, zaznamovan z odlično režijo in nepozabno igro protagonistk. Velika nagrada žirije in srebrni lev v Benetkah 1990.
ČETRTEK, 15. 8.
20.00
O življenju in delu Hannah Arendt: predavanje in diskusija
"Veste, levica misli, da sem konzervativka, konzervativcem se včasih zdi, da sem liberalka ali da sem svojeglava ali bogve kaj. In moram reči, da mi je prav malo mar. Mislim, da takšne govorance ne bodo niti malo osvetlile pravih vprašanj tega stoletja."
Hannah Arendt (1906–1975) se je rodila v Hannovru v Nemčiji. Bila je politična teoretičarka in filozofinja. V svojih premislekih se je posvečala naravi moči, neposredni demokraciji in totalitarizmom. Vlasta Jalušič bo v predavanju osvetlila njeno življenje in delo ter ključne koncepte njene teorije.
21.00
Hannah Arendt
Margarethe von Trotta, Nemčija, 2012, 113', sp
New York, zgodnja šestdeseta. Ko Hannah Arendt sliši, da je izraelska tajna služba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Buenos Airesa privedla v Jeruzalem, se v hipu odloči, da bo poročala s sojenja. Urednik revije The New Yorker je navdušen, da bo njegova dopisnica z zgodovinskega procesa ena najbolj cenjenih intelektualk tistega časa … Ko Arendt vstopi v jeruzalemsko sodno dvorano, pričakuje, da bo videla pošast, a namesto tega najde srhljivo običajnega birokrata. Povprečnost in plitkost tega človeka je težko uskladiti z velikim zlom, ki prežema njegova dejanja, a Hannah Arendt je prepričana, da je to nasprotje uganka, ki jo mora razvozlati. Iz njenih poročanj nastane ena najpomembnejših in najkontroverznejših knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih o holokavstu: Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla.
PETEK, 16. 8.
20.00
Kultura na "svobodi": pogovor o prekarnosti na področju literarnega ustvarjanja
Fleksibilne oblike dela naj bi omogočale lažje in boljše življenje: sproščen delovni čas, odločanje o projektih brez pritiskov in veliko svobode. Resničnost je drugačna. Številni kulturni delavci in delavke so potisnjeni v zahtevna prekarna delovna razmerja, več kot polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega minimalne plače, tretjina pa jih živi pod pragom revščine. Kako prekarnost vpliva na delo in življenje ustvarjalk in ustvarjalcev na področju literature?
Sodelujeta: Aljoša Harlamov in Petra Meterc. Pogovor vodi Nika Kovač.
21.00
Ne bom več luzerka
Urša Menart, Slovenija, 2018, 88', ap
29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od svojih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco.
SOBOTA, 17. 8.
20.00
#jaztudi: prekinimo tišino!
Branje pričevanj spolnega nadlegovanja in nasilja v kampanji #jaztudi ter izbranih odlomkov literarnih del. Sledi predavanje o pomenu dajanja glasu neslišanim v literaturi in aktivizmu. Akcija #jaztudi daje osebno bolečim izkušnjam spolnega nadlegovanja glas, osebam, ki so jih doživele pa omogoča, da so slišane. Motivi spolnega nadlegovanja in nasilja so tematizirani tudi v številnih knjigah, nekaj odlomkov bomo prebrali.
Branje pričevanj in odlomkov bo izvedla improvizacijska skupina Improške, predavala bo Nika Kovač.
21.00
Mustang
Deniz Gamze Ergüven, Francija/Nemčija/Turčija/Katar, 2015, 94', sp
Začetek poletja v obmorski vasici na severu Turčije. Lale in njene štiri sestre se na poti iz šole zaigrajo s skupino fantov. Nedolžna igra v očeh vaških varuhov morale hitro preraste v spolni škandal. Babica in stric, osramočena skrbnika deklet, se namenita radoživim upornicam pristriči peruti; družinski dom postaja iz dneva v dan bolj podoben zaporu, šolsko delo zamenjajo učne ure iz gospodinjstva, začne se dogovarjanje porok. Toda v sestrah tli neustavljiva sla po svobodi in vsaka se na svoj način bori proti omejitvam, ki jim jih nalaga družba. Prvenec mlade turške režiserke je navdihujoča zgodba o petih odraščajočih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.
NEDELJA, 18. 8.
21:00
Banda punc (Bande de filles)
Céline Sciamma, Francija, 2014, 112', sp
Marieme je plaha šestnajstletnica, ki živi v predmestju Pariza. V šoli ji ne gre, doma jo terorizira starejši brat in v družbi vladajo fantovska pravila. Povsem drugačno življenje pa se začne, ko sreča tri dekleta iz soseščine. Te plešejo, se pretepajo, govorijo glasno ter se smejijo vsemu in vsakomur. Marieme spremeni ime, zamenja slog oblačenja, pusti šolo ter se pridruži druščini v upanju, da bo končno našla svobodo in prevzela nadzor nad svojim življenjem.
O žanru filma predmestja (cinéma de banlieu) v katerega umeščamo tudi Bando punc bo pred projekcijo na kratko spregovorila filmska kritičarka in članica društva FIPRESCI Veronika Zakonjšek.
