Vrt kot kulturna dobrina je v preteklosti služil, kot prostor za vzgojo zelenjave in sadja. Z dvigom kulturne zavesti, pa vse bolj prevzema vlogo prostora za rekreacijo in sprostitev po stresni službi. Tudi namen vrta, se je spremenil. Ni več le prostor za gojenje zelenjave, temveč postaja del hiše, pravzaprav povečana dnevna soba, kuhinja in trim kabinet obenem.
Vrt je podaljšek dnevne sobe, pravzaprav je prostor za preživljanje prostega časa. Delo v vrtu je sprostitev po napornem tempu, ki ga narekuje moderni čas. V njem ni omejitev koliko, kdaj in kaj boš naredil, vse je prepuščeno domišljiji in znanju lastn
V vrtu so zbirke iglavcev, trajnic in drevnine. V senci in polsenci rastejo številne sorte host, ki se bohotijo kar v 400 različnih velikostih in barvah listov. Posebnost so tudi številne sorte prezimnih vrtnih fuksij, begonij agav in v zadnjem času vse bolj priljubljenih podofilov, disosem in klorantusov. Poleg tega lahko v vrtu občudujete številne druge posebne in nenavadne rastline, ki so redke ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi. Večina je v Sloveniji(in Evropi) popolnoma neznana, čeprav si zaradi hortikulturne vrednosti zaslužijo bolj pogosto uporabo. V vrtu je na ogled tudi največja zbirka slovenskih sort okrasnih rastlin tako trajnic kot tudi drevnine.
Na ta dan si obiskovalec lahko ogleda vrt in rastline, ki rastejo v njem. Na ogled bo, prostor kjer rastejo posebne rastline, ki še niso bile posajene v vrt .
Vrt ima ta dan brezplačen ogled in strokovno vodenje. Obiskovalci se seznanijo z rastlinami, kombinacijami in zahtevami rastlin. Prav tako ne manjka druženj in pogovorov o rastlinah in kulturi vrtov. V vseh teh letih je na ta dan obiskalo vrt veliko obiskovalcev. Nekateri se vračajo vsako leto, drugi se oglasijo na nekaj let. Srečanja z istomislečimi, klepet o rastlinah in zasaditvah in sproščen pogovor o vsem v zelenju vrta so razlogi za obisk.
