Otroci so slika svojih staršev. To nestrpnost do drugih slišijo doma. Če beremo raznekomentarje pod članki, se nimamo čemu čuditi. Tudi v šoli bi morali imeti panoje, kjer bi pisalo stop rasizmu.
Otroci se vedno hočejo dokazati. Najlažje se je na nemočnemu sošolcu. To ni nič novega. Da je pa bil njihov sošolec nad katerim so se znašali priseljenec iz Bosne je pa slučaj. Sicer pa je v članku policija dobro opisala izkušnje.
Je pa na slovenskem od nekdaj ogromno nacionalistov. Se spomnim sem pred 50 leti prišel iz Bele krajine kot mlad fant v Iskro Kranj na poletno prakso in sem tam dnevno poslušal zaničljivo govorjenje o delavcih iz južnih republik. Bilo… ...prikaži večlo mi je to takrat nerazumljivo, ker tega pri nas, ki smo živeli na meji, ni bilo. Kasneje, ko sem službeno hodil na jug sem bil tam vedno sprejet z odprtim srcem medtem, ko sem pa v nemških deželah dostikrat čutil njihovo zvišenost. Nikoli mi ni in ne bo tudi jasno , kako radi pljuvamo po ljudeh, s katerimi imamo skupne slovanske korenine in lezemo v rit tistim, ki so nas kurili v krematorijih.
od koga slovenska mladina slišali za "bosančerose" - od staršev. In tu je vzrok za nestrpnost. Slovenci smo veliki ksenofobiki
KAKŠNA SLOVENSKA MLADINA
Otroci so slika svojih staršev. To nestrpnost do drugih slišijo doma. Če beremo raznekomentarje pod članki, se nimamo čemu čuditi. Tudi v šoli bi morali imeti panoje, kjer bi pisalo stop rasizmu.
Ni samo družina okolje.
Saj piše. Ampak Bosanci niso druga rasa.
Otroci se vedno hočejo dokazati. Najlažje se je na nemočnemu sošolcu. To ni nič novega. Da je pa bil njihov sošolec nad katerim so se znašali priseljenec iz Bosne je pa slučaj. Sicer pa je v članku policija dobro opisala izkušnje.
Je pa na slovenskem od nekdaj ogromno nacionalistov. Se spomnim sem pred 50 leti prišel iz Bele krajine kot mlad fant v Iskro Kranj na poletno prakso in sem tam dnevno poslušal zaničljivo govorjenje o delavcih iz južnih republik. Bilo… ...prikaži večlo mi je to takrat nerazumljivo, ker tega pri nas, ki smo živeli na meji, ni bilo. Kasneje, ko sem službeno hodil na jug sem bil tam vedno sprejet z odprtim srcem medtem, ko sem pa v nemških deželah dostikrat čutil njihovo zvišenost. Nikoli mi ni in ne bo tudi jasno , kako radi pljuvamo po ljudeh, s katerimi imamo skupne slovanske korenine in lezemo v rit tistim, ki so nas kurili v krematorijih.