7 mitov varovanja okolja, na katere ne smete naivno pasti

Predstavljam si, da bi nas ob posledicah morebitnih podobnih pojavov spodbujali k čimvečji porabi fosilnih goriv. Snemala bi se šova Masterknap in Ljubezen v premogovniku, delili bi se vavčerji za mazut. Sicer pa resno; glede temperature imamo na izbiro mirovanje,… ...prikaži več segrevanje in ohlajanje. Mirovanje je redko. Zato vzamem segrevanje. Poleg npr. Sončevih in Milankovitchevih ciklov je Zemlja na dolgi rok zapisana zimi. Njena sredica se hladi, orbita okrog Sonca se podaljšuje. Toplota je sladka skrb.

Segrevanje se dogaja prehitro in evolucija tega ne dohaja. Drži pa tisto, kar si zapisal o ostalih človekovih vplivih na okolje, ki povzročajo izumiranje vrst. In ja, bile so katastrofe, ki so povzročile množična izumrtja. Padali so asteroidi, bruhali so… ...prikaži več vulkani. In bil je človek.

Ali obstaja enačba, ki določa kolikšna hitrost je še sprejemljiva in kolikšna to ni? V resnici nam je v povezavi s segrevanjem za živalske vrste ravno. Smučali bi in skrbi nas, da bi nam voda zalila hišo ali pa suša… ...prikaži več uničila pridelek. Ne branim ti, če se boš zaradi sekiranja počutil bolje. Pogosto gre za to. Očitno je za obvladovanje množic bolje, da so ljudje pod stalno napetostjo. Vedno se nekaj najde. Sam recimo celo noč nisem zatisnil očesa, ker me je skrbelo zaradi mikroplastike na Marsu.

Ne smučam, ker se mi zdi brezveze. Sicer pa si sam modroval o dejavnikih izumiranja vrst, tako da ne vem, zakaj se zdaj razburjaš. Jaz sem samo komentiral, zakaj je segrevanje problem, ko si ga ze ravno omenjal.

Samo nekaj, ko že ravno omenjaš "človeško krčenje ekosistemov": to je lahko neposredno, ali pa posredno preko globalnega segrevanja zaradi izpustov toplogrednih plinov. V obeh primerih je rezultat krčenje habitatov. Tako se živalske vrste iz toplejših delov premikajo v hladnejse… ...prikaži več bodisi po zemeljski širini, ali pa po višini. Tiste, ki živijo v (zelo) hladnih predelih pa izumirajo, ker se nimajo več kam umikati. Zdaj se pa sekiraj dalje zaradi plasrike na marsu.

Se ne razburjam, dobre volje sem in tudi sicer rad uporabljam manj resne medmete. Segrevanje ima majhen vpliv na izumiranje vrst. Zato se mi zdi škoda stresa, da bi se človek obremenjeval s toplo gredo. Če se nekdo hoče sekirati,… ...prikaži več se najde mnogo boljših razlogov za to. Drugače sem pa res sorazmerno brezbrižen do segrevanja ozračja. Padci večjih nebesnih teles ali zelo močni izbruhi vulkanov so sorazmerno pogosti, recimo na nekaj stoletij. In takrat lahko naša predvidevanja vržemo v koš za smeti.

Za krčenje ekosistemov drži, zaradi omejitve znakov sem ven vrgel besedo "neposredno". Izsekavanje gozdov je najočitnejši primer. Drugače pa toplota res najhuje prizadane živali severnih področij, ki pa številčno predstavljajo malo vrst in kopenske od njih tudi številčno malo osebkov.… ...prikaži več Vendar jih bo od teh kot vrsta izumrlo malo, če sploh katera. Kot bogati Zahod bomo v skrajni sili nekaj deset osebkov strpali v živalske vrtove in tam z njihovim razplodom čakali na boljšo priložnost.

Glede segrevanja pac ne bova prišla skupaj. Vidis, meni se pa jebe za komete in podobna jajca, ki na izumiranje vrst praviloma nimajo nobenega vpliva. Asteroid, ki je padel na Yucatan in povzročil množično izumrtje, se ni zgodil že 65… ...prikaži več mega let. Kar se mene tiče, je globalno segrevanje veliko bolj resen problem. "Stoletne" katastrofe, ki se pojavljajo že na vsakih par let, bi dale misliti večini. Očitno pa ne vsem.

Ni problema. Saj veš, v resnici ne razmišlja nihče, če v istem prostoru vsi razmišljajo enako.

Si vmes spisal še en komentar. No, glede vpliva na vrste v hladnejših predelih se izgleda strinjava. Tebi se to sicer ne zdi problem. Meni pa. Ampak velik problem (še veliko hujši) je tudi segrevanje oceanov, ker je v njih… ...prikaži več posledično manj planktona, ki predstavlja dno prehranske verige. Od tega so direkt ali indirekt odvisne vse vrste, vključno z našo. Potem imas tu še masovno izumiranje insektov. Isti štos, kot v morju, le da je to verjetno bolj pripisati onesnaženju.

Drži. Ampak vodnim vrstam je izziv predvsem neposredno človek, bodisi z izlovom, bodisi z onesnaženjem. Če ja manj hrane (planktona), to pomeni manjšo številčnost osebkov višje po verigi, ne pa tudi manj vrst. Morje hrani velik del človeštva in za… ...prikaži več ohranitev vrst bi zelo pomagalo, če bi se usmerili h kopenski hrani. Kar je težko pričakovati. Npr. države jugozahodne Azije same nimajo površin za nahraniti prebivalstvo s kmetijstvom, uvoz hrane pa bi povečal njihovo odvisnost od drugih.

Precej večji izziv za ohranitev vidim v družbeno-političnem pristopu. Primer: Galapagos. Otočje spada upravno pod Ekvador, v biotskem smislu pa predstavlja s svojimi vrstami predstavlja poseben primer. Temu primerno je obravnavano. Pred leti so Kitajci že grozili (lahko to bil… ...prikaži več kdorkoli, Amerika, Mehika, Japonska...), da bodo na območju pričeli z intenzivnim ribolovom. Ekvador zaradi tega ne bo šel v vojno. Za vrste bomo več naredili, če ne bomo z izrednimi posegi uničili trenutnega stanja.

Ups, sem zapisal jugozahodna Azija. Mislil sem jugovzhodno. Vse tiste "majhne" države, Tajska, Laos, Filipini, Melanezija, Indonezija itd., tam hitro naberemo milijardo ljudi. Ampak moj vidik si vseeno dojel.

Vecina napisanega drži. Ne bi pa bagateliziral vpliva segrevanja morja. To ima po mojem celo večji vpliv kot izlov, ker ogroža celoten sistem. Kakorkoli, vsi omenjeni faktorji lahko na koncu privedejo tudi do izumrtja.