Tako Rival 3 s kablom kot »osvobojena« različica Wireless sta po obliki v osnovi enaki, edina malenkostna razlika je v pokrovu na zgornji strani, ki omogoča dostop do dvojice baterij (AAA). Slednjih pač žična izvedba ne potrebuje. Zaradi tega se razlikuje tudi masa, ki je pri ožičeni 77 g, brezžična pa lahko tehta 96 ali 106 g, odvisno od tega, ali jo uporabljate z eno ali z dvema baterijama. Miška ni pretirano usločena ali ergonomsko nagnjena in je nekako srednje dolga. Prijetno jo je držati in položaj obeh stranskih tipk je dober. Na vrhu je dokaj majhna tipka za hitro prilagajanje natančnosti. Z gumo prevlečen kolešček je postavljen nizko, upor, ki ga nudi, pa ni pretiran, vendar nazorno začutite vsak obrat. Verjamem, da to lahko povzroči kakšno težavo pri nekaterih zvrsteh iger, v ustvarjalnih delih, kot sta urejanje fotografij in videa, za katere je prav tako primerna, pa se dobro obnese.
Površina telesa mišje je gladka in matirane črne barve. Občutek v dlani je dober, nisem pa opazil, da bi se pretirano poznali mastni potni madeži. Podroben pregled pa vseeno pokaže ceneno površinsko obdelavo, saj bi bila miška verjetno lepša okrašena s površinskim vzorcem. Posebna oblikovalska značilnost pa je osvetljeni trak RGB pod miško, kar ni ravno značilnost cenejših izdelkov. Trak je razdeljen v tri segmente, ki jim lahko neodvisno nastavite način in barve svetlobe. Takšne, kot je zadnji segment, pa je tudi logotip, ki se bohoti na »zadnji plati« miške. Svetlobni efekti na spodnji strani pa predvsem v mraku dajejo občutek, kot da miška lebdi nad delovno površino. Brezžična je v tem pogledu veliko bolj asketska, a zato tudi morda primernejša za uporabnike, ki jim ni niti do iger niti do božične okrasitve na delovni površini. Sveti namreč samo tisti stranski del kolesca, ki je viden. Tudi tu je mogoče nastavljati katero koli od barv spektru, možni pa so različni učinki.
Optično tipalo v ožičeni miški ima ločljivost med 200 in 8500, s koraki spreminjanja za 100 CPI. Solidno za ta cenovni razred, potem pa je tu še podpora sledenju 1 na 1. Pomeni, da se kazalnik na zaslonu premakne natanko za takšno razdaljo, kot ste premaknili miško. Najboljše igričarske miške podpirajo celo ločljivost tja do 20 tisoč CPI oz. DPI, vendar je potreba po tem relativno majhna. Morda pri nekaterih res »zapletenih« igrah. Predstavljate si, kako mirno roko morate imeti in kako malo smete premakniti miško, da kazalnik pri tolikšni ločljivosti preprosto ne zleti iz zaslona. Za večino je zato že 8500 DPI več kot dovolj. Tudi Rival 3 Wireless gre vse do 18000 tisoč korakov na palec. Nastaviti je mogoče tudi stopnjo pospeševanja in ustavljanja, da je gibanje bolj zvezno. Pa tudi, kolikokrat na sekundo miška preveri svoj položaj in ga javi računalniku. Najvišja vrednost je 1000 Hz, ki se jo seveda splača izkoristiti, saj z njo ne bo prav nikakršne zamude.
Program Steelseries Engine 3, s katerim prilagajate delovanje tipk in spreminjate osvetlitev, je preprost in za razumljiv za rabo. Ne nudi veliko možnosti, je pa na voljo natanko to, kar potrebujete. Zato je zaključek preprost. Za 40 ali 60 evrov boste težko dobili kaj boljšega, le odločiti se morate, koliko je vredna osvoboditev od kabla.
Podrobnejši test ožičenega modela Rival 3.
Podrobnejši test brezžičnega modela Rival 3 Wireless.
