To je bila glavna tema omizja z naslovom "Relevanca umetne inteligence za management v gospodarstvu", v organizaciji Alma Mater Europaea – ECM (Alma Mater) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Sodelovali so podjetniki, poslovneži in akademiki.
"Po statističnih podatkih le 12 odstotkov podjetij z deset ali več zaposlenimi uporablja tehnologije umetne inteligence. Med tistimi 88 odstotki, ki je ne uporabljajo, med najpogostejšimi razlogi navajajo visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja," je na omizju o pomenu umetne inteligence za vodenje v gospodarstvu povedal predsednik GZS Tibor Šimonka.
Udeleženci omizja so se strinjali, da nas na področju umetne inteligence ta hip spremljajo revolucionarne spremembe. Dr. Barbara Toplak Perovič, glavni tajnik Alma Mater in predstojnica študijskih programov managementa na Alma Mater pravi, da "vsaka sprememba prinese nove priložnosti. Pri tem nekateri pogrnejo, nekateri se prilagodijo, najpametnejši jih unovčijo. Tako bo tudi pri uporabi umetne inteligence. Ker ne gre za pravo inteligenco, ampak za novo generacijo strojnega učenja, je potrebna naša inteligenca."
Managerji kot Leonardo da Vinci
Na omizju so svoje izkušnje in napovedi izrazili tudi podjetniki in akademiki. Devid Palčič, ustanovitelj in direktor Robotine, je slikovito opisal prihajajoče spremembe pri vodenju: "Vračamo se v organizacijske modele iz časov velikih posameznikov, kot je Leonardo Da Vinci … Samo, da bo ekipo učencev v veliki meri nadomestila umetna inteligenca. Temu primerno bo potrebno prilagoditi tudi vodenje."
Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica in solastnica družbe Roto Slovenija, je poudarila prednost UI za privabljanje mladih kadrov zunaj najmočnejših centrov gospodarstva: "Z robotizacijo bomo zadržali vrhunske mlade kadre v Pomurju. Z optimizacijo in planiranjem proizvodnega procesa pa lažje predvidevali izpade opreme oz. odsotnosti delavcev."
Akademika dr. Matjaž Gams iz Inštituta Jožef Stefan (IJS) in dr. Matej Mertik iz Alma Mater sta opozorila na širše dimenzije hitrega vzpona umetne inteligence. "Nastaja vrsta uspešnih aplikacij za posameznike in podjetja, ki omogočajo 100% porast storilnosti/produktivnosti in 30% porast kvalitete. Po prodoru osnovnih GPT sistemov se razširjajo konkretne aplikacije, podobno kot se je po prodoru elektrike začela pojavljati vrsta naprav od luči do pečic, hladilnikov itd. Kdor temu ne bo sledil, bo zaostal," opisuje dr. Matjaž Gams.
Dr. Matej Mernik pa je opozoril na to, da je samo od nas, človeštva, odvisno, koliko se bomo ujeli v pasti: "Živimo v razburljivem in zgodovinskem obdobju, ko algoritmi vzorčenja vstopajo v naš komunikacijski svet, v osnovo sredstvo komunikacije - jezik. Le od nas je odvisno, na kakšen način bomo te tehnologije uporabili in s priložnostmi zrasli ter nadgradili svoje delo, razmišljanja in učinkovitost ter koliko se bomo ujeli v pasti. Te bodo gotovo prišle, kot so to v vseh prebojih do danes, in bodo s sabo prinesle nova spoznanja."
Omizje se je zaključilo z nedavno mislijo Roba Thomasa, glavnega komercialnega direktorja pri IBM: "Umetna inteligenca morda ne bo nadomestila menedžerjev. Vendar pa bodo menedžerji, ki uporabljajo umetno inteligenco, nadomestili menedžerje, ki je ne uporabljajo." Ob zaključku pa je Alma Mater Europaea – ECM prejela tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je v imenu Alma Mater prevzel prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea – ECM.
dezurni@styria-media.si
Se mi zdi malo 'bla bla'. V takem položaju, ko proizvajamo še zelo malo, ko z zastopništvi, ki so po pravilu v Ljubljanagradu samo zastopamo tuje proiizvodne firme (svoje smo po 'menežersko' po večini zapravili), ko smo proizvodnjo doma obdavčili… ...prikaži večili do neba, ko so proizvodni stroji dvakrat dražji kot v tujini, ko se posledično zadolžujemo dve milijardi na leto, pač ne potrebujemo umetne inteligence, da ugotovimo, da smo butli.