S tem so nekateri precej nezadovoljni, saj se pod cerkvenim upraviteljstvom največja znamenitost
Bleda po njihovi sodbi premalo vključuje v turizem. Blejska župnija oziroma Družba sv. Martina
ostaja začasni upravljavec Blejskega otoka, saj ministrstvo za kulturo zaradi nadaljevanja postopka
denacionalizacije še ni objavilo novega razpisa za upravljavca. Tako bo ministrstvo upravljavca
iskalo šele takrat, ko bo jasno, ali bo otok zares ostal v državni lasti.
"Formalnopravno pa obstaja možnost, da v teku postopka na sodišču v Strasbourgu pride do
medsebojne poravnave – v tem primeru bi se to vprašanje lahko rešilo tudi na kakšen drug
način," so pojasnili na ministrstvu. Blejska župnija o kakšni poravnavi ne razmišlja.
Kot je dejal blejski župnik
Janez Ambrožič, za poravnavo ni možnosti, saj država nima kaj ponuditi v zameno.
"To je stara božja pot in ko je država imela glavno besedo na otoku, je vse propadalo. Zdaj pa
popravljamo strehe in obalo," je poudaril Ambrožič in pojasnil, da je razlog za pritožbo na
evropsko sodišče to, da naj bi bila država slab gospodar. Med razlogi je omenil še pravičnost in
voljo župljanov.
"V zavesti bom imel, da sem storil vse, kar sem mogel, četudi otoka ne dobimo," je dodal.
''Umazano perilo perimo doma''
Župan
Janez Fajfar meni, da poteza župnije ni primerna.
"Ni treba, da bi umazano perilo prali pri sosedu. To politično ni modro in če je odločitev že
sprejelo naše sodišče, bi jo morali upoštevati. Povsem nepotrebno je, da bi o tem odločali v
tujini," je dejal župan.
Fajfar je prepričan, da župnija tako ali tako ne bi nič izgubila, tudi če bi otok ostal v
državni lasti, saj bo, kot je tudi prav, še vedno lastnica cerkve. Župnik pa o tej ideji meni, da
na tako majhnem prostoru ne moreta biti dva gospodarja.
|
S pletnjo na otok. © BOBO
|
Medtem ko župnik zagotavlja, da vse, kar delajo, delajo tudi za turizem, je na Bledu slišati več pripomb, da se Blejski otok premalo vključuje v turistično ponudbo kraja. "Od otoka bi lahko imeli več, kot imamo," je prepričan Fajfar in pri tem misli zlasti na gostinsko ponudbo. Na otoku ni restavracije, ampak le bife. To je velika škoda tudi po mnenju direktorice Turizma Bled Eve Štravs Podlogar , ki se sicer zaveda, da zaradi logistike na otoku res ni preprosto voditi restavracije, zato bi morala župnija to prepustiti nekomu, ki se s tem zna ukvarjati.
Ambrožič ima slabe izkušnje z najemniki. "Problem je v tem, da bi le služili, ničesar pa ne bi vlagali," je opozoril. Meni, da restavracija na otoku sploh ne bi mogla preživeti in da je bife največ, kar lahko na otoku deluje. Po njegovem mnenju bi gostilna na otoku pomenila uničevanje kulturnega spomenika. Prepričan je, da mu premalo vključevanja v turizem očitajo samo tisti, ki bi na otoku radi imeli gostilne, medtem ko otok na vse druge načine sodeluje v turistični ponudbi. Na leto imajo na otoku okrog 40 porok katoliških in prav toliko protestantskih parov, med njimi jih več kot polovico prihaja iz tujine, največ z Nizozemske, Irske in iz Anglije.
Župan nima pripomb na upravljanje otoka
"Pozitivno je vse, kar so doslej naredili z zbranim denarjem, ki so ga večinoma namenjali obnovi sakralnih objektov na otoku, čas pa je, da obnovijo tudi puščajočo vodovodno cev do obale," je opozoril Fajfar, ki sicer drugih pripomb na upravljanje z Blejskim otokom nima. Župnija dobro skrbi za čistočo in osebje na otoku je prijazno do obiskovalcev, pravi župan.
