Denis Buntić

Igralno mesto: desni zunanji Rojstvo: 13.10.1982 Državljanstvo: hrvaško Višina: 198 cm Teža: 109 kg Matični klub: Ljubuški (BiH) Dosedanji klubi: Ljubuški (BiH), Medveščak Zagreb (HRV) Reprezentanca: 30 nastopov za Hrvaško Največji uspeh: srebrna medalja SP 2005

Pred koncem letošnje rokometne sezone smo se pogovarjali z Denisom Buntićem , igralcem Kopra in enim od zvezdnikov slovenskih rokometnih dvoran. Buntič prihaja iz Ljubuškega , kjer je že kot petletnik iz ljubezni do športa začel trenirati rokomet. V istem klubu sta se kalila tudi vratar hrvaške reprezentance Mirko Alilović in igralec Celja Mirsad Terzić . Kot mladenič je igral tudi na položaju desnega krila, kmalu pa se je ustalil na sedanjem položaju desnega zunanjega igralca. Odraščal je na območju, kjer je divjala vojna, in takrat si najbrž ni predstavljal, da bo imel športno kariero, kaj šele da bo šla tako strmo navzgor, kot je šla v zadnjem času. Z Buntićem smo se pogovarjali o njegovi poti, ki ga je pripeljala v Koper in njegovi prihodnosti na rokometnih igriščih.

Kdaj ste se zavedli, da bo vaša pot pot poklicnega rokometaša?
Ne bi znal reči. Kot športnik vsak dan treniraš, uživaš v tem. Počasi začneš gledati na to, da bi morda lahko to bila tvoja pot.

Kako zdaj kot profesionalni športnik gledate na rokometno igro: še vedno z očmi otroka ali pa je to zdaj zgolj vaša služba?
Zdaj vedno bolj na rokomet gledam kot na službo. Če bi igrali za zabavo, ne bi vsak dan trenirali dvakrat na dan. Rokomet mi je dal neko gotovost. Na Zahodu se v tem športu obrača neprimerljivo več denarja kot na Balkanu in to je prilika za vse nas, da poskrbimo za svojo prihodnost.

Denis Buntić v akciji © Barbara Milavec

Kaj počnete, ko niste na treningu?
Nič posebnega. S soigralci se družimo tudi v prostem času in se poskušamo sprostiti. Odigramo košarko, morda nogomet. Drugače pa rad tudi ribarim. Zdaj, ko je tu tudi otrok, pa sploh ni časa še za kaj več.

Kako ste se sicer znašli v Kopru?
Sprva je bilo malce nenavadno, zdaj pa sem se super znašel. Če ne bi podpisal za Ademar Leon, bi se verjetno poskušal ustaliti prav v Kopru.

	Če ne bi podpisal za Ademar, bi se verjetno ustalil v Kopru. Denis Buntić

Kako kaže z vašim igranjem za hrvaško reprezentanco?
Jaz sem seveda še vedno pripravljen igrati za reprezentanco. Če me bo selektor želel imeti v ekipi in bo resno računal name, sem tudi sam pripravljen igrati.

Ste ob prihodu v Koper pričakovali tako uspešno sezono?
Pravzaprav ne. Pred prihodom sem me je vrsta ljudi svarila pred klubom, ki je bil do sedaj v Evropi praktično neznan, tudi v Sloveniji pa v zadnjem času ni bil pri vrhu prvenstvene lestvice. Mislili so, da delam napako. Sam pa sem imel istočasno (sploh zaradi nastopanja za reprezentanco in naslova podprvaka sveta) kar dobre reference za prodajo. Nisem človek, ki bi se silil v neke večje klube, pa čeprav za manjši denar. V Kopru so bili zelo korektni, ponudili so mi tudi dobre pogoje in tako smo se odločili za sodelovanje. Ob prihodu mi je bilo sicer malce čudno, bile so stvari, ki so me motile, vendar pa je to do sedaj že zbledelo in trenutno smo v odličnem položaju – tako v Evropi kot doma.

Naslednje leto bo zabijal za Ademar Leon. © SPS

Od kje vaši ekipi takšna samozavest? Tudi v najtežjih trenutkih igrate hitro in učinkovito.
Ne vem. Dve leti smo že skupaj. Letos je v ekipo prišlo še par novih igralcev.  Imamo pa tudi res odlična vratarja. Cela zgodba pa se je torej začela že pred dvema letoma in danes so vidni sadovi dobrega dela.

Kakšni so cilji za konec sezone?
Želimo si drugo mesto v prvenstvu, hkrati pa bomo poskušali tudi v Evropi iti čim dlje.

Preberite še ...

Pred pokalom Slovenije Žreb pokala EHF Intervju: Matjaž Tominec

Kaj pa želje po domači lovoriki?
Drugo mesto bi bil velik uspeh za klub in potrditev za nas igralce. Če pa se bo pokazala kakršnakoli možnost za prvo mesto, jo bomo seveda z veseljem izkoristili.

V prihajajočih tednih si bodo pomembne tekme sledile kot po tekočem traku. Kakšne so vaše prioritete?
Mi gremo na vsaki tekmi na polno. Kakor pa je moč izbrati v klubu, nobena izmed lovorik nima prednosti. Mi bomo šli na vsako tekmo, s komerkoli na zmago, na koncu pa bomo videli, za kaj bodo zadoščali naši rezultati. Čim bi začeli ugibati, bi se lahko hitro opekli.

	V Španijo grem z željo, da se dokažem tudi tam. Denis Buntić

Naslednje leto odhajate v Španijo k  Ademar Leonu. Kakšna so vaša pričakovanja pred odhodom?
Kot prvo mi je res zelo žal, da odhajam iz Kopra, tukaj se počutim res odlično. Morda sem bil neučakan, morda ne, bomo videli. V Španijo grem z željo, da pokažem kar se da dobro igro in se dokažem tudi tam. Imam tri sezone, da pokažem svoje veščine v Španiji.

Koper čaka razburljiv zaključek sezone. © Barbara Milavec

Kako sicer gledate na to, da je prav rokomet tisti moštveni šport, pri katerem imajo lahko sodniki in razni delegati preveč vidno vlogo?
Marsikaj lahko vpliva na rezultat tekme. Nekateri sodniki so podkupljeni, neki sodijo slabo, eni so pač pristranski. Mi smo imeli na primer na gostovanju v Skopju izrazito sojenje v prid domačinov, kar je pripeljalo do njihove zmage. V Kopru so bili sodniki bolj naklonjeni nam. V primeru normalnega sojenja bi mi v Skopju zmagali z golom ali dvema, v Kopru pa bi bili boljši za pet, šest zadetkov. To bi bil realen rezultat.

V polfinale pokala EHF je tako, ne glede na sojenje, šlo slovensko moštvo. Pod vodstvom Matjaža Tominca imajo v dvoboju z igralci Köbenhavna še vse možnosti, da se uvrstijo v finale in tako popravijo vtis o sicer zelo povprečni evropski sezoni naših paradnih rokometnih klubov.