"Z zanimanjem spremljam to kampanjo in volitve, vendar le kot volivka. Imam pa v prihodnje še veliko dela in se z veseljem vračam na Stanford," je Condi pojasnila, da se vrača na priznano univerzo v vlogi predavateljice. Riceova, ki so jo mnogi videli kot republikansko protiutež temnopoltemu demokratskemu kandidatu Baracku Obami, je sicer predsedniškega kandidata Johna McCaina označila za izjemnega voditelja in velikega patriota.
Riceova je v preteklosti že nekajkrat zavrnila namigovanja, da jo zanimajo najvišja vodstvena mesta v državi, češ da ni iz pravega testa. "Nisem kandidirala niti za predsednika razreda. To preprosto ni v mojih genih."
Prednost Clintonove kopni
Medtem se na demokratski stran oster boj med
Barackom Obamo in
Hillary Clinton za strankino nominacijo nadaljuje. Pred zelo pomembnimi volitvami
v zvezni državi Pensilvanija, ki bodo potekale 22. aprila, se po javnomnenjskih raziskavah prednost
Clintonove nevarno topi, s tem pa tudi možnost, da bi osvojila občutno več glasov
delegatov.
Razlika med tekmecema je 50 odstotkov Clintonove proti 44 odstotkom Obame. Po zadnjem štetju ima Obama v žepu že 1629 delegatskih glasov, Clintonova pa 1486. Za končno zmago kandidat potrebuje 2025 glasov. Neuspeh Clintonove na tokratnih volitvah bi že skorajda odločil zmagovalca, saj se izid po njih ne bo več mogel bistveno spreminjati.
