Slovensko rokometno reprezentanco čaka nastop na EP. Vodil jo bo Miro Požun, ki je na mesto selektorja prišel v zadnjem trenutku. Je eden najboljših poznavalcev tega športa pri nas, v preteklosti je že sodeloval z izbrano vrsto, največje uspehe pa je v trenerski karieri dosegel s Celjem P. L.
Ali občutite večji pritisk, potem ko ste mesto selektorja prevzeli praktično v zadnjem
hipu?
S strani zveze ni kakšnega posebnega pritiska. Vodstvo zveze pričakuje, da se pokažemo v dobri luči, igralci pa naj dajo vse od sebe. Seveda je povsem drugače s strani slovenske javnosti, katere pričakovanja so mnogo višja. Javnost pri nas je dokaj zahtevna, še posebej po vseh uspehih, ki jih je Slovenija dosegla v tem športu. V mislih imam tako reprezentančne dosežke z osvojitvijo drugega mesta na EP pred štirimi leti kot izjemne dosežke Celjanov in Krimovk v najmočnejšem klubskem tekmovanju.
Je za vas presenečenje, da bo Slovenija na prvenstvu nastopila praktično v najboljši zasedbi?
Pričakoval sem, da se bodo vsi odzvali. Govorice, da se ta ali oni igralec ne bo odzval so prišle predvsem iz novinarskih krogov. Navsezadnje so bili tudi sami igralci o tem precej presenečeni. Niso vedeli, zakaj jih sploh sprašujem o čem takem, saj se nastopom z državnim grbom ne odpoveduješ kar tako.
Od najboljših manjka pravzaprav le Renato Vugrinec?
Naj takoj omenim, da so tudi govorice o tem, da se je zveza ali pa celo jaz osebno odpovedala Vugrincu povsem lažna in zavajajoča. Ob mojem prihodu na selektorsko mesto sem imel namreč zelo malo časa, da sestavim seznam potnikov. Žal z Renatom nisem uspel pravočasno vzpostaviti stike, do 17. decembra pa smo morali poslati imena reprezentantov na Dunaj. Takoj za tem sem se Vugrincem slišal in prepričan sem, da bi se v drugačnem spletu okoliščin tudi on odzval povabilu.
Kaj se je pravzaprav dogajalo v reprezentanci v zadnjem obdobju? Bilo je precej zamer,
nekateri ključni igralci pa so celo zavračali nastop v državnem dresu.
O tem ne bi želel govoriti. Šlo je tudi za nekaj neizplačanih premij. Kar se tiče Zormana pa je bil najin spor vezan še iz celjskih časov. O tem sva se pogovorila in najbolj pomembno je to, da je Zorman tu in da da vse od sebe. Reprezentanca ga potrebuje, starih zadev pa ne bi rad pogreval.
Je zaupanje kapetanskega traku neke vrste sprave z Zormanom?
Uroš je bil kapetan že prej. Res je, da sem sprva menil, da bi vlogo kapetana zaupal Pungartniku, a sem se nato premislil. Zakaj bi menjal nekaj kar je v preteklosti delovalo. Tudi igralci so zadovoljni z Zormanom.
Zadnji kamenček v mozaiku igralske zasedbe je Aleš Pajovič, ki se je reprezentanci priključil kot zadnji. Ali ni prepozno, da se igralec pripravam priključi praktično teden dni pred tekmovanjem?
Res je nekoliko pozno, kar se je videlo na prvi tekmi proti Slovaški. Po drugi strani pa je že dan pozneje pokazal vse svoje znanje in kakovost. Je izredno izkušen in dovolj samozavesten, zato pričakujem, da nam bo tako v obrambi kot v napadu v veliko pomoč, čeprav neke kontinuitete od njega ne bomo mogli pričakovati. Sicer pa s Pajovičem rad sodelujem. Je pozitivna oseba in do soigralcev ni zahteven. Prav nasprotno, rad jim pomaga in svetuje.
Kakšen cilj ste si pravzaprav zastavili na EP?
Ves čas se ponavljam, osnovni cilj je uvrstiti se v drugi krog, kar pomeni, da moramo biti najmanj tretji v skupini.
Prvi nasprotniki so Čehi. Je prav Češka tista preko katere boste lovili vozovnico za drugi
krog?
Po vseh napovedih bo res tako, moram pa opozoriti, da ne bo lahko. Na prvenstvu ni slabih nasprotnikov. To so navsezadnje dokazali tudi Slovaki, ki so nas v prvem polčasu prve tekme povsem razbili. Ko sem gledal češko postavo, sem opazil, da le trije igrajo doma, vsi drugi pa v tujih ligah. Največ v Nemčiji, v najmočnejši ligi na svetu.
Nam bo kaj lažje, ker ne bo najboljšega češkega igralca Filipa Jiche?
Niti ne. Čehi imajo velik izbor igralcev. Tudi na levem zunanjem, kjer igra Jicha. Njihova zunanja linija je zelo dobra, a ocenjujem, da so najboljši v obrambi in hitrih protinapadih.
Smo lahko kos papirnatima favoritoma Hrvaški in Poljski?
Poljska je reprezentanca v vzponu, kar so dokazali z drugim mestom na zadnjem SP, oktobra, ko so v polfinalu ugnali Nemce, v finalu pa Švede, so celo zmagali na superpokalu. Tudi Poljaki pretežno igrajo v Nemčiji, razlika od Čehov je le ta, da oni igrajo najbolj vidne vloge v najboljših klubih. Ne trdim, da smo proti njim favoriti, a predali se zagotovo ne bomo. Prav tako ne proti Hrvatom, ki so zadnja leta neprestano v svetovnem vrhu.
Vidite v precejšnjih težavah s poškodbami hrvaških ključnih igralcev našo priložnost?
Hrvati imajo zelo širok krog odličnih rokometašev, zato nenastopanje nekaterih ne bi smelo imeti tako velikega vpliva. Razlike znotraj reprezentance so minimalne. V tekmi s Hrvati pa gre tudi za nekaj posebnega. Takoimenovani lokalni derbiji so vedno nekaj več. Še enkrat ponavljam, ne bomo se pustili, da nas oberejo, saj imam že tako občutek, da nam na nekaterih področjih nekoliko preveč jemljejo
S strani zveze ni kakšnega posebnega pritiska. Vodstvo zveze pričakuje, da se pokažemo v dobri luči, igralci pa naj dajo vse od sebe. Seveda je povsem drugače s strani slovenske javnosti, katere pričakovanja so mnogo višja. Javnost pri nas je dokaj zahtevna, še posebej po vseh uspehih, ki jih je Slovenija dosegla v tem športu. V mislih imam tako reprezentančne dosežke z osvojitvijo drugega mesta na EP pred štirimi leti kot izjemne dosežke Celjanov in Krimovk v najmočnejšem klubskem tekmovanju.
Je za vas presenečenje, da bo Slovenija na prvenstvu nastopila praktično v najboljši zasedbi?
Pričakoval sem, da se bodo vsi odzvali. Govorice, da se ta ali oni igralec ne bo odzval so prišle predvsem iz novinarskih krogov. Navsezadnje so bili tudi sami igralci o tem precej presenečeni. Niso vedeli, zakaj jih sploh sprašujem o čem takem, saj se nastopom z državnim grbom ne odpoveduješ kar tako.
|
Miro Požun opozarja, da je Češka nevaren in nepredvidljiv nasprotnik. © Saša
Despot
|
Naj takoj omenim, da so tudi govorice o tem, da se je zveza ali pa celo jaz osebno odpovedala Vugrincu povsem lažna in zavajajoča. Ob mojem prihodu na selektorsko mesto sem imel namreč zelo malo časa, da sestavim seznam potnikov. Žal z Renatom nisem uspel pravočasno vzpostaviti stike, do 17. decembra pa smo morali poslati imena reprezentantov na Dunaj. Takoj za tem sem se Vugrincem slišal in prepričan sem, da bi se v drugačnem spletu okoliščin tudi on odzval povabilu.
|
Hrvatom ne bomo pustili, da nas oberejo, saj imam že tako občutek, da
nam na nekaterih področjih malce preveč jemljejo.
Miro Požun
|
|
O tem ne bi želel govoriti. Šlo je tudi za nekaj neizplačanih premij. Kar se tiče Zormana pa je bil najin spor vezan še iz celjskih časov. O tem sva se pogovorila in najbolj pomembno je to, da je Zorman tu in da da vse od sebe. Reprezentanca ga potrebuje, starih zadev pa ne bi rad pogreval.
Je zaupanje kapetanskega traku neke vrste sprave z Zormanom?
Uroš je bil kapetan že prej. Res je, da sem sprva menil, da bi vlogo kapetana zaupal Pungartniku, a sem se nato premislil. Zakaj bi menjal nekaj kar je v preteklosti delovalo. Tudi igralci so zadovoljni z Zormanom.
Zadnji kamenček v mozaiku igralske zasedbe je Aleš Pajovič, ki se je reprezentanci priključil kot zadnji. Ali ni prepozno, da se igralec pripravam priključi praktično teden dni pred tekmovanjem?
Res je nekoliko pozno, kar se je videlo na prvi tekmi proti Slovaški. Po drugi strani pa je že dan pozneje pokazal vse svoje znanje in kakovost. Je izredno izkušen in dovolj samozavesten, zato pričakujem, da nam bo tako v obrambi kot v napadu v veliko pomoč, čeprav neke kontinuitete od njega ne bomo mogli pričakovati. Sicer pa s Pajovičem rad sodelujem. Je pozitivna oseba in do soigralcev ni zahteven. Prav nasprotno, rad jim pomaga in svetuje.
Kakšen cilj ste si pravzaprav zastavili na EP?
Ves čas se ponavljam, osnovni cilj je uvrstiti se v drugi krog, kar pomeni, da moramo biti najmanj tretji v skupini.
|
Hrvaška najverjetneje ne bo računala na pomoč najboljšega rokometaša na svetu Ivana Balića, zaradi poškodbe pa zagotovo ne bo nastopil tudi Mirza Džomba. © AFP |
Po vseh napovedih bo res tako, moram pa opozoriti, da ne bo lahko. Na prvenstvu ni slabih nasprotnikov. To so navsezadnje dokazali tudi Slovaki, ki so nas v prvem polčasu prve tekme povsem razbili. Ko sem gledal češko postavo, sem opazil, da le trije igrajo doma, vsi drugi pa v tujih ligah. Največ v Nemčiji, v najmočnejši ligi na svetu.
Nam bo kaj lažje, ker ne bo najboljšega češkega igralca Filipa Jiche?
Niti ne. Čehi imajo velik izbor igralcev. Tudi na levem zunanjem, kjer igra Jicha. Njihova zunanja linija je zelo dobra, a ocenjujem, da so najboljši v obrambi in hitrih protinapadih.
Smo lahko kos papirnatima favoritoma Hrvaški in Poljski?
Poljska je reprezentanca v vzponu, kar so dokazali z drugim mestom na zadnjem SP, oktobra, ko so v polfinalu ugnali Nemce, v finalu pa Švede, so celo zmagali na superpokalu. Tudi Poljaki pretežno igrajo v Nemčiji, razlika od Čehov je le ta, da oni igrajo najbolj vidne vloge v najboljših klubih. Ne trdim, da smo proti njim favoriti, a predali se zagotovo ne bomo. Prav tako ne proti Hrvatom, ki so zadnja leta neprestano v svetovnem vrhu.
Vidite v precejšnjih težavah s poškodbami hrvaških ključnih igralcev našo priložnost?
Hrvati imajo zelo širok krog odličnih rokometašev, zato nenastopanje nekaterih ne bi smelo imeti tako velikega vpliva. Razlike znotraj reprezentance so minimalne. V tekmi s Hrvati pa gre tudi za nekaj posebnega. Takoimenovani lokalni derbiji so vedno nekaj več. Še enkrat ponavljam, ne bomo se pustili, da nas oberejo, saj imam že tako občutek, da nam na nekaterih področjih nekoliko preveč jemljejo
