Ekstremni kolesar Marko Baloh je že začel s pripravami na naslednjo sezono, ko bo naskakoval nov svetovni rekord v 24-urni vožnji. Mi smo ga obiskali, ko je pri italijanskem strokovnjaku izpopolnjeval pozicijo na kolesu in ga povprašali o tegobah in užitkih, ki jih prinaša ekstremno kolesarstvo. Izognili se nismo niti vprašanjem o njegovi bolezni in o spominih na največjo dirko za kolesarje njegovega kova, dirko imenovano Race Across America. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Sezone je konec. Ste z doseženim zadovoljni ali ste pričakovali več?
V bistvu sem s sezono lahko zelo zadovoljen, čeprav sem na nekaterih dirkah pričakoval nekoliko več, še posebno na domači dirki Okrog Slovenije. Drugače pa je bila sezona odlična. Še v sanjah si nisem mogel predstavljati, mi bo v začetku maja uspelo postaviti vse te rekorde.

Rekordi 2007

Marko Baloh je v letošnji sezoni postavil kar tri nove rekorde, in sicer v vožnji na 100 milj, za kar je porabil dobre štiri ure. Najboljši je postal tudi na dvakrat daljši razdalji (200 milj), novo rekordno znamko pa je dosegel še v 12-urnem kolesarjenju (povprečna hitrost je bila 38,2 km/h).

Omenili ste dirko Okrog Slovenije, kjer ste osvojili drugo mesto. Je to za vas tako slab rezultat?
Če dirkaš proti Juretu Robiču je težko pričakovati zmago, zato nad rezultatom sploh nisem razočaran. Bolj sem razočaran nad zaostankom, ki je znašal skoraj dve uri. To je bilo preprosto preveč. Glede na to, da sem kakšnih deset dni pred to dirko postavil nekatere rekorde, sem vedel, da sem dobro pripravljen in sem bil prepričan, da se bom lahko z Juretom vsaj enakovredno kosal.

Dirka Okrog Slovenije, bolj poznana pod kratico DOS, je torej za vami. Ste bili z organizacijo zadovoljni?
V bistvu sva je Juretom (Robičem op. a.) o taki preizkušnji pogovarjala že pred leti, vendar nihče od naju kasneje ni imel časa, da bi lahko speljal projekt do konca. Zdaj je to uspelo drugim in lahko smo samo veseli, da je prišlo do tega. Priznati moram, da so se organizatorji res potrudili. Napak v sami organizaciji praktično ni bilo. Zagotovo je to korak v pravo smer.

Marko Baloh, ultramaratonski kolesar © Uradna stran Marka Baloha

Kaj pa, če DOS primerjate z ostalimi dirkami, ki ste jih v svoji karieri že odpeljali?
Zagotovo je ta dirka med boljšimi, vsaj kar se same organizacije tiče. Marsikatera druga preizkušnja, ki je po imenu precej bolj poznana, se z našo ne more primerjati.

Bi lahko organizatorjem svetoval, kaj bi lahko v prihodnosti še izboljšali?
Mogoče je bila predvsem medijsko nekoliko slabše pokrita, vendar se bo to v prihodnjih letih zagotovo spremenilo. Sam bi si tudi želel, da bi bila nekoliko krajša, če bi bila na sporedu nekoliko kasneje, in ne v mesecu maju, bi se nanjo lahko še bolje pripravil, saj bi imel več časa za trening. Takrat se dnevi podaljšajo in zato lažje uskladim svoj urnik. Vendar pa je to moje mnenje in še zdaleč ne kritika, ker sem bil z vsem skupaj zelo zadovoljen.

Prej ste dejali, da ste bili z zaostankom na domači preizkušnji razočarani. Kaj pa se je dogajalo na dirki Čez Alpe, ko ste celo odstopili?
Tu sem bil pravzaprav še precej bolj razočaran. Običajno ne maram odstopiti, saj nisem tak tip kolesarja, ki bi se kar tako predal. Vendar me je astma pošteno »zdelala« in kaj drugega kot stopiti s kolesa mi praktično ni preostalo.

Astmatik

Marko Baloh je astmatik in se na različne načine bori, da bi čim več ljudi s takimi težavami videlo, da se da tudi z astmo povsem normalno živeti.

Kako pa se kot športnik spopadate s to boleznijo. Vas pri hudih naporih ne moti?
Vseskozi se moraš zavedati, da si bolan. Meni se pogosto zgodi, da mine tudi pol leta brez napada astme in ko že kar pozabim na to, me naenkrat spet »zadane«.

Torej razen ob napadih astme, zaradi te bolezni niste nič slabši?
Mislim, da ne. V času cvetenja rastlin, nekje med februarjem in junijem jemljem določena zdravila, ki mi pomagajo pri premagovanju te bolezni.

Imate podobne težave že vse življenje?
Ne. Od osnovne šole pa nekje do tretjega letnika srednje šole sem bil kar hudo bolan, potem pa se je vse skupaj prekinilo. Napadi so se mi spet pojavili pred petimi, šestimi leti.

Baloh je letos na "trenažerju" preživel več kot 200 ur. © Uradna stran Marka Baloha

Čemu pripisujete »vrnitev« teh astmatičnih napadov? So mogoče krivi napori?
Ne bi rekel. Zdravnik mi je razložil, da v astma v puberteti pogostokrat povsem izgine. Sploh ne veš, da jo imaš, potem pa se spet vrne. Enim se pojavi prej, enim kasneje, enim pa se sploh ne. Prvič, ko se mi je to zgodilo, sploh ni bilo med nekim naporom

Če pustimo težave ob strani. Očitno se že pripravljate na novo sezono.
Oktobra sem imel dvajset dni počitka, zdaj pa sem že začel s treningi, predvsem na "trenažerju", saj so vremenski pogoji slabi in zunaj ne morem opraviti normalnega treninga.

Kaj pa je za vas »normalen« trening?
Novembra in decembra ne pretiravam prav preveč, ker je preveč mraz, pa tudi dnevi so kratki, tako da si ne morem privoščiti daljših treningov. Dva do tri dni na teden imam prosto. Treniram pač toliko, kolikor mi dopušča čas, kar pomeni da na kolesu preživim dve do štiri ure dnevno. Z daljšimi treningi začnem po novem letu, vendar sem zaradi službe prisiljen veliko več trenirati na "trenažerju" kot na cesti. Letos sem na tej napravi preživel več kot dvesto ur. Med vikendom vseeno opravim, najprej okrog pet ur dolg trening, nekoliko kasneje pa se odpravim tudi na 12 urno "mučenje". Na leto naredim okrog 20 tisoč kilometrov, kar je v primerjavi z nekaterimi ultramaratonskimi kolesarji daleč premalo.

V drugem delu pogovora z ultramaratonskim kolesarjem Markom Balohom, ki sledi jutri, pa o sodelovanju s strokovnjakom, ki sodeluje z vsemi največjimi profesionalnimi kolesarskimi moštvi, o denarju, načrtih za prihodnjo sezono in sloviti Dirki čez Ameriko.