Medtem ko se je v sosednji Avstriji po smrti 19-letnice vnela razprava o varnosti cepiva proti HPV, na slovenskem inštitutu menijo, da razlogov za preplah za zdaj ni.
|
Poročilo o neželenem učinku, ki se prijavi v sistem spremljanja neželenih učinkov, še ne pomeni, da gre za vzročno povezavo med dogodkom in cepljenjem, temveč le, da je do dogodka prišlo po cepljenju. Inštitut za varovanje zdravja |
|
Obdukcija je po poročanju avstrijskih medijev pokazala, da je Jasmin Soriat umrla, ker so ji odpovedale dihalne poti, kar bi lahko bil stranski učinek cepiva, vendar obdukcija povezave med cepivom in smrtjo ni ne ovrgla ne dokazala.
Javna razprava o varnosti cepiva v Avstriji se je še toliko bolj razvnela, ker so tamkajšnji mediji poročali, da je Soriatova že osma ženska, ki je po cepljenju doživela akutne stranske učinke. Ena izmed domnevnih žrtev naj bi po cepljenju dobila vnetje možganskega debla ter hrbtenjače in se je morala po naporni rehabilitaciji spet naučiti hoditi.
V Sloveniji poročil o stranskih učinkih ni
V Sloveniji so po podatkih Inštituta za varovanje zdravja do sedaj razdelili tri tisoč odmerkov cepiva, vendar nezaželenih učinkov niso zabeležili. "Imamo register za spremljanje neželenih učinkov po cepljenju in do zdaj nismo prejeli niti ene prijave neželenih učinkov po cepljenju proti HPV," so za zurnal24.si povedali na inštitutu.
V Združenih državah, kjer je bilo razdeljenih že več kot sedem milijonov odmerkov cepiva, so do konca junija 2007 zabeležili 2531 poročil o neželenih učinkih. "Skoraj 95 odstotkov jih je bilo blagih, delež resnih nezaželenih učinkov je bil okoli pet odstotkov," na inštitutu navajajo podatke ameriškega sistema za spremljanje nezaželenih učinkov (Vaers). "V povprečju je med neželenimi učinki, prijavljenimi v Vaersu, po vseh cepljenjih od deset do petnajst odstotkov resnih," pravijo na inštitutu in pojasnjujejo, da je ta delež v povprečju za polovico manjši kot pri drugih cepljenjih.
(Ne)varno
Prepričani so, da je cepljenje varno. "Na osnovi podatkov o zelo dobri učinkovitosti in varnosti je cepivo dobilo dovoljenje za promet v Evropski uniji, ki ga je septembra 2006 podelila Evropska agencija za zdravila," so zapisali. "Seveda lahko tako kot pri vseh cepljenjih včasih pride do neželenih učinkov, ki so pri tem cepivu najpogosteje rdečina, bolečina in oteklina na mestu vboda ali zmerno povišana telesna temperatura."
V zvezi z omenjenim primerom smrti avstrijske najstnice na inštitutu pravijo, da o primeru nimajo nobenih uradnih informacij in dokazov, da bi šlo za vzročno povezavo s cepljenjem, pač pa bodo še naprej pozorno spremljali poročila in poskušali od avstrijskih organov pridobiti čim več informacij.
Glede varnosti cepljenja sicer tudi v Sloveniji nimajo vsi enotnega mnenja. V društvu za svobodno odločanje (SVOOD) so prepričani, da bi morali pred morebitno umestitvijo cepiva na seznam obveznih cepljenj za otroke bolje pretehtati mnenja, za katerimi, tako so prepričani, stojijo komercialni interesi distributerjev cepiva.
