Refošk (sinonimi: istrijanac, refosco del Carso, refosco d'Istria, mondeuse rouge, salanaise,
gascon, grosse sirah, plant de Savoi) je ena od najstarejših udomačenih sort na naših tleh, kjer
daje daleč najboljše rezultate, čeprav ga najdemo tudi pri sosedih Italijanih in Hrvatih, kakor
tudi v Makedoniji in Avstraliji, pred napadom trtne uši pa je bil tudi najbolj razširjena rdeča
sorta v francoski Savoji. Refošk pri nas najdemo v vseh štirih vinorodnih okoliših vinorodne dežele
Primorske, in sicer je v Brdih in Vipavski dolini med dovoljeni sortami, na Krasu, kjer pokriva
skoraj tri četrtine vseh vinogradov, in v Slovenski Istri, kjer je z njim zasajena slaba polovica
vseh vinogradov, pa je glavna priporočena rdeča sorta. Na ravni države refošk s 5,94 odstotka
zaseda četrto mesto, med rdečimi sortami pa celo prvo.
Refošk ni več tisto, kar je bil
Današnji, novodobni refoški (po večini) niso več neke vrste "kislice" slabotnega telesa in
kratkega roka trajanja, ampak resna vina. Kot pravi
Uroš Rojac, član Konzorcija vin Istre (KVI), čigar glavna naloga je skrb za dvig
kakovosti refoška: "Refošk, deklariran kot 'masovka', je napaka; to ni več vino visokih kislin,
nizkih stopinj sladkorja in brez potenciala za staranje." Refošk je danes globoke in intenzivne
rubinaste barve z vijoličnimi odtenki, pri vonju prevladuje rahlo začinjeno (beli poper, dišavnice)
rdeče sadje (jagodičevje) z diskretnimi zelenimi notami, pri okusu pa prevladujejo bolj ali manj
okrogla sortno značilna kislina in minerali.
Pravila Konzorcija vin Istra za refošk (KVI):
- vinogradi morajo biti zasajeni z najmanj 4000 trsi/ha,
- obremenitev trsa ne sme preseči 2,5 kg,
- vinogradniški posegi morajo biti v skladu z načeli integrirane pridelave,
- grozdje mora ob trgatvi vsebovati najmanj 84 Oe stopinj sladkorja, samo vino pa najmanj 11 vol% alkohola,
- ekstrakt brez sladkorja mora biti najmanj 27 g/l,
- skupne kisline ne smejo presegati 9 g/l,
- stopnja prostega žveplovega dioksida pa ne 30 mg/l,
- obvezna vsaj 6-dnevna maceracija in biološki razkis.
Refošk in ...
Refošk pa je, ne glede na to, da ga nekateri dojemajo kot zdravilo, v prvi vrsti vino; in vina se najbolje počutijo in obnesejo v družbi hrane. Poroka refoška in hrane pa zaradi njegovih specifičnih karakteristik sploh ni preprosta in sommelierjem predstavlja velik izziv. Ob predstavitvi konzorcijskih refoškov sta jih Ana Roš in Valter Kramar iz hiše Franko iz Kobarida poročila z naslednjimi jedmi:
– tatarski biftek jelena in medenih rezin
– krema iz cvetače s pečenim janjčkovim stegnom in sladoledom iz gorčice
– juha jagnjetine s topinamburjevim raviolom in pomarančnim prahom
– pena hribovskega krompirja z esenco vanilje in hrustljavo skorjo ovčjega sira
