Čez 27 dni se bomo Slovenci dokončno poslovili od mej z Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Zbrali smo nekaj ključnih novosti in obveznosti, ki bodo Slovence čakale po padcu mej.
Zaradi odpravljenega nadzora na mejah z državami članicami območja se bodo tako državljani
članic schengna prosto gibali po vsem območju. Mejo bo tako mogoče prečkati kjerkoli, tudi na
gorskih prelazih, rekah in odročnih potkah, ne le na mejnih prehodih. Še naprej pa bo treba biti
previden pri prečkanju slovenske južne meje (ta bo hkrati tudi zunanja meja Evropske unije), saj
lokalno prebivalstvo meje ne bo moglo več prečkati izven uradno določenih mejnih prehodov ali točk
prehoda. Na 670 kilometrov dolgi kopenski meji bodo lahko na 22 maloobmejnih prehodih in 115
posebej določenih točkah tako kot doslej mejo prestopali z maloobmejnimi prepustnicami.
Ne pozabite dokumentov
|
Izravnalni ukrepi
Da zaradi odprave nadzora na notranjih mejah ne bi prišlo do povečane grožnje varnosti in javnemu redu v državah članicah schengna, te izvajajo vrsto tako imenovanih izravnalnih ukrepov. To namreč pomeni, da lahko policija kjerkoli v notranjosti preverja, ali tujci izpolnjujejo pogoje za bivanje na ozemlju države članice. Ta nadzor sicer ni enakovreden mejni kontroli in ni sistematičen, pomeni pa obvezo za vse tujce, da imajo pri sebi potrebne dokumente, ki jim dovoljujejo prestop meje in bivanje na območju schengna; torej kot smo že omenili: državljani tretjih držav potrebujejo potni list z vizumom (če je ta potreben), za državljane EU pa je dovolj tudi osebna izkaznica. Poleg tega mora oseba prijaviti bivanje v vsaki državi članici posebej. S temi ukrepi naj bi izravnali "varnostni primanjkljaj" ob ukinitvi nadzora na mejah.
Prednosti vstopa v schengen