Razprava o reformi Evropske unije v članicah povezave, tudi v Sloveniji, poteka že več let,
poudarja vlada v sporočilu za javnost in dodaja, da so se slovenski predstavniki v konvenciji za
prihodnost Evrope v to razpravo vključili, še preden se je Slovenija sploh pridružila EU.
"Vse bistvene novosti, ki so zdaj vključene v lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko smo
državljani Republike Slovenije na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v EU,"
poudarja vlada.
Prav tako v sporočilu za javnost vlada še poudarja, da lizbonska pogodba ohranja vse
bistvene vsebine iz ustavne pogodbe EU, pomembna razlika med lizbonsko in ustavno pogodbo pa je, da
države članice s prvo na Unijo ne prenašajo dela suverenosti.
V SNS, ki se zavzema za ratifikacijo pogodbe na referendumu, poudarjajo, da gre po njihovem
mnenju v primeru lizbonske pogodbe kljub spremenjenemu imenu za neke vrste ustavo, ki določa
pravila igre, po katerih bomo Slovenci kot državljani živeli. Če bodo Slovenci ta pravila potrdili
na referendumu, pa bo imela po prepričanju SNS še večjo veljavnost.
DZ bo o tej pobudi glasoval v torek pred napovedanim glasovanjem o ratifikaciji lizbonske
pogodbe. Glede na razprave v parlamentarnih odborih, kjer so z veliko večino podprli lizbonsko
pogodbo in tudi njeno ratifikacijo v DZ, pa predlog SNS o referendumu nima velikih možnosti za
uspeh. To je danes potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, ki je zavrnil predlog SNS.
16
ogledov
Referendum o lizbonski pogodbi nepotreben
Vlada je na dopisni seji sklenila, da o ratifikaciji nove lizbonske pogodbe UE ni treba odločati na referendumu, kot predlaga SNS.
