Na dan spomina na žrtve v fojbah in izgon se naši zahodni sosedje spominjajo pobojev v kraških
jamah na narodnostno mešanih območjih na Primorskem, v Istri, na Reki in v Dalmaciji ob koncu druge
svetovne vojne.
Zgodovinarka
Milica Kacin Wohinz pravi, da je odločitev Italije o uzakonitvi dneva spomina na
žrtve v fojbah dolg, ki ga je bila italijanska država dolžna vsem beguncem, ki so morali zapustiti
Istro, ko je ta pripadla Jugoslaviji. Pojasnila je, da je zakon o dnevu spomina nastal na osnovi
sprave med Komunistično partijo Italije, ki je bila na neki način sokriva tako za žrtve v fojbah
kot za izgon, saj je bila neposredni zaveznik Komunistične partije Jugoslavije in gibanja NOB ter
italijanske desnice.
|
Ključno je prenehanje proizvajanja demonov in spoznanje resnice, kar bi umirilo zadeve. Jože Dežman |
|
Po podatkih slovensko-italijanske zgodovinske komisije je iz ozemlja Jugoslavije odšlo dvesto tisoč do tristo tisoč optantov. Pri tem je še poudarila, da je bilo od tega štiri tisoč ljudi slovenske narodnosti.
Zgodovinar in predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman je povedal, da je najpomembnejše razbijati demonizacijo. "To bi bilo ključno – ne proizvajati demone, ampak spoznati resnico in umiriti zadeve," je poudaril. Po njegovih besedah sta bila fašizem in komunizem pri ravnanju s svojimi podaniki nespodobna.
