Bolečine v križu so neprijetna stvar; pojavijo se lahko kot posledica dolgotrajnega sedenja, ki je stalnica pri delu v pisarni. Kar 1/3 izostankov od dela tako predstavljajo bolezni, povzročene z nepravilnim sedenjem.
V povprečju tovrstni izostanki zaradi bolečin v predelu hrbtenice trajajo 20–25 dni. Tako dolga odsotnost od dela delodajalcu predstavlja velik strošek, če ne že poslovno škodo. Zagotovo pa ni prijetna niti za zaposlenega. Ne samo fizična bolečina, dolgotrajen izostanek od dela lahko pusti tudi neprijetne psihološke posledice, saj se človek hitro začne počutiti nekoristnega. Na to, kaj se medtem časom zgodi na delovnem mestu, pa tudi ne moremo vplivati. Komolčarji pa so vedno na preži za vašim položajem.
Zagotovite si ustrezne delovne pogoje
Svojo hrbtenico pred posledicami dolgotrajnega sedenja lahko zaščitite.
Treba si je samo zagotoviti ustrezne delovne pogoje.
- Izvajajte vaje za hrbtenico
- Izberite primeren stol
Višina stola: Stol mora biti po višini nastavljiv tako, da si lahko nastavimo višino, pri kateri bomo imeli cela stopala na tleh, naša stegna bodo v vodoravnem položaju, roke pa v višini mize.
Širina in globina stola: Širina in globina stola morata biti takšni, da lahko na njem sedimo udobno, in to tako, da imamo hrbet naslonjen na naslonjalo, zgornji del nog pa ima zadostno oporo, saj nam kolena gledajo čez stol največ par centimetrov. Sedišče naj bo pravokotno na tla ali nagnjeno naprej za pet stopinj.
Naslonjalo: Biti mora pokončno in rahlo zaobljene oblike, da podpre naravno krivuljo hrbtenice. Biti mora dovolj visoko, da podpre celotno širino ramen.
Material: Dobro je, da je stol oblečen v materiale, ki dihajo, in da je dovolj oblazinjen, da omogoča udobje za celoten čas sedenja.
Naslonjala za roke: Biti morajo prilagodljiva tako, da lahko roke počivajo udobno, rame pa so ob tem sproščene.
Vrtljivi tečaj: Stol mora imeti tečaj, ki omogoča vrtenje, da lahko dosežemo različne stvari brez pretiranega nagibanja hrbtenice.
- Višina mize
In kaj pravi Zakon o varnosti in zdravju pri delu?
… Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi …
… Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja …