Spomini še živijo

14. november leta 2001 je datum, ki je slehernemu Slovencu dobro znan. Hladen in mrzel večer v Bukarešti se je prevesil v noč nepozabnega veseljačenja vse Slovenije ter dan žalovanja za "Brazilce iz Karpatov". Mala Slovenija je takrat postala najmanjša država, ki se je kdajkoli uvrstila na svetovno prvenstvo, pravljico pa je med drugim spisal tudi Mladen Rudonja; nogometaš, ki je leta jezil navijače s svojo pregovorno neučinkovitostjo, je postal veliki junak in avtor najbolj nepozabnega zadetka v kratki slovenski nogometni zgodovini. Hitronogi "Rudi", ki še dandanes tepta slovenske zelenice v majici ljubljanske  Olimpije, se še vedno spominja teh trenutkov. "Imam lepe spomine, prav zagotovo. Te stvari je res težko opisati. Če to kdaj doživiš, potem najbolje veš, kako je – nepozabno," je za zurnal24.si povedal danes 36-letni nogometaš.

	Nedvomno je danes najtežje nogometašem vliti zmagovalno mentaliteto in jih nasploh naučiti celotnega procesa delovanja ekipe in zmagovanja. Mladen Rudonja

Rudi je za reprezentanco odigral 65 tekem, dosegel pa je samo en zadetek – verjetno ni treba prav posebno poudarjati, katerega. Pri Olimpiji se je zbrala cela jata članov nekdanje zlate generacije, ki dandanes še vedno aktivno sodeluje pri preporodu ljubljanskega kluba. Spomini seveda včasih uidejo tudi v čase, ko so Rudonja, Čeh , Karič in Pavlin skupaj pisali zgodovino. "Kaj dosti se o teh stvareh niti ne pogovarjamo. Problem je predvsem v tem, da nimamo dovolj časa za druženje. Vsak izmed nas ima svoje opravke in svoj ritem življenja. No, kadar smo dalj časa skupaj, pa seveda podoživimo tudi te dogodke," je povedal Rudonja.

Romuni še dandanes niso pozabili gologlavega krilnega nogometaša, ki s svojo reprezentančno statistiko postaja pravi mit tudi zunaj naših meja. Medtem ko je akcija, ki jo je začel Džoni Novak , končal pa Rudonja, pri nas zapisana z zlatimi črkami, je v Romuniji seveda povsem drugače. Ima Rudonja kakšno sporočilo za Romune? "Ne, niti ne, to res ni prav nič posebnega. Takšen je pač šport, enkrat zmagaš, enkrat izgubiš. Mi smo tedaj kot ekipa delovali zelo kompaktno in profesionalno, za nami so stali navijači, strokovni štab, skratka, vsi. Verjamem pa, da se v Romuniji kar naježijo, ko slišijo za Slovenijo," pravi nogometaš, ki se je v svoji dolgi karieri med drugim preizkusil tudi v Švici, Belgiji in na Hrvaškem.

Rudonja v boju s slovitim Špancem Puyolom © Getty Images

Romuni so del naše zgodovine, zdaj pa naše fante čaka še en obračun proti moštvu z vzhoda Evrope. Prvo tekmo smo poskušali kar najhitreje pozabiti, povratno srečanje v Celju pa kljub temu, da imajo Bolgari še vedno teoretične možnosti za drugo mesto v skupini, prav posebnega tekmovalnega naboja le ne bo imelo. Rudonja je prepričan, da je Bolgarija povsem premagljiv nasprotnik. "Mislim, da bo kar zanimiva tekma. Ta tekma za nas nima posebnega pomena, verjetno je podobno tudi pri Bolgarih. Gre za prestiž in tudi to ni kar tako. Vsaka tekma je posebna zgodba in mislim, da moramo iti na zmago. Ekipa je formirana in to moštvo je treba graditi za prihodnost, le tako bo ta reprezentanca dobila tudi prepotrebno stabilnost."

Medgeneracijske primerjave so nehvaležne, vseeno pa se je težko izogniti vprašanju, ali je slovenska nogometna pravljica sploh ponovljiva. Rudonja o tem ne dvomi. "Seveda, kako da ne! Saj je to samo šport. Nedvomno je danes najtežje nogometašem vliti zmagovalno mentaliteto in jih nasploh naučiti celotnega procesa delovanja ekipe in zmagovanja. To je zelo zahtevno delo, vendar ni neizvedljivo. Mislim, da ta reprezentanca ima kakovost, zato pravim, da je to seveda mogoče."

Kljub z nogometnega zornega kota častitljivim letom Rudonja še naprej po svojih najboljših močeh pomaga pri pisanju pomembne epizode slovenskega nogometa. Odzval se je namreč povabilu ljubljanske Olimpije in dandanes moštvu pomaga v tretji ligi. Na tekmi z Mariborom smo se lahko prepričali, da kljub dejstvu, da ne trenira, Rudi še ni za staro šaro. Toda enkrat bo tudi temu treba narediti konec. "Poglejte, jaz za Olimpijo igram zgolj rekreativno, sploh ne treniram. Na vsak način je treba Olimpiji pomagati, da se vrne na stara pota, žal pa imam pri tem svoje omejitve, ki so vezane predvsem na čas. Fizično se počutim povsem v redu, seveda pa je dejstvo, da počasi že prihajajo mlajši in prav je, da bodo oni počasi prevzeli breme nase," je pogovor sklenil Rudonja, za katerega njegov dolgoletni soigralec Miran Pavlin v šali pravi, da je še dandanes najhitrejši igralec v slovenskem nogometu.